Mednarodna skupina astronomov je z uporabo instrumenta VIMOS na Esojevem Zelo velikem teleskopu razkrila ogromno strukturo v zgodnjem vesolju. Ta galaktična proto-nadjata - ki jo imenujejo Hyperion - je bila odkrita z novimi meritvami in kompleksnim pregledom arhivskih podatkov. To je največja in najobsežnejša struktura, ki je bila doslej odkrita tako daleč v času in prostoru - le dve milijardi let po Velikem poku.

Na sliki: nadjata Hyperion, avtorstvo ESO/L. Calçada & Olga Cucciati et al.

Astronomi so odkrili sistem sedmih Zemlji podobnih planetov, ki je od nas oddaljen le 40 svetlobnih let. Planete so odkrili ob prehodih pred matično zvezdo, ultrahladno pritlikavko poimenovano TRAPPIST-1, za opazovanja pa so uporabili zemeljske in vesoljske teleskope, vključno z Esojevim Zelo velikim teleskopom. Trije od planetov ležijo v tako imenovanem "območju preživetja" in bi lahko imeli oceane vode na svojem površju, kar poveča možnost, da bi v tem sistemu bilo prisotno življenje. Sistem je edinstven med doslej znanimi, saj vsebuje doslej največje število planetov Zemljine velikosti in največje število svetov, ki bi lahko na svojem površju imeli vodo v tekočem stanju. Tokratni ESOcast opisuje odkritja in prikaže njihov pomen. 

Videoposnetek sestavlja umetniški prikaz planetarnega sistema, ki je bil narejen z upoštevanjem izmerjenih fizikalnih parametrov za planete in zvezdo ter z uporabo podatkovnih baz vesoljskih objektov.

V ESOcastu boste tokrat slišali o odkritju planeta okrog Soncu najbližje zvezde Proksime Kentavra. Astronomi, ki so sodelovali v kampanji Pale Red Dot (Bleda rdeča pika), so se na podlagi starejših opazovanj podali na iskanje planeta okrog Soncu najbližje zvezde ter ga uspešno našli. Še bolj neverjetno, planet poimenovan Proksima b se giblje okoli svoje zvezde znotraj območja primernega za obstoj življenja. Novoodkriti Proksima b je nam najbližji planet, ki bi lahko gostil življenje.

Stran 2 od 9