Skupina evropskih astronomov je s pomočjo Zelo Velikega Teleskopa (Very Large Telescope, VLT) na Evropskem Južnem Observatoriju (ESO) odkrila in opazovala do današnjega dne najbolj oddaljen kvazar. Ta svetilnik, ki ga poganja črna luknja z maso dve milijardi mas Sonca, je najsvetlejši objekt odkrit v zgodnjem vesolju. Novica o tem je bila konec junija 2011 objavljena tudi v reviji Nature.
"Ta kvazar igra pomembno vlogo pri razumevanju zgodnjega vesolja. Je zelo redek objekt, ki nam bo pomagal razumeti, kako so supermasivne črne luknje nastajale in se razvijale le nekaj sto milijonov let po Velikem poku," je povedal vodja raziskave Stephen Warren.
Kvazarji so zelo svetle, oddaljene galaksije, za katere verjamemo, da jih poganja supermasivna črna luknja v njihovem središču. Njihov blišč osvetli okolico in nam s tem pomaga razumeti zgodnje vesolje oz. čas, ko so nastajale prve zvezde in galaksije. Novoodkriti kvazar, imenovan ULAS J1120+0641, je tako daleč stran, da nam pomaga razumeti tudi zadnji del dobe reionizacije. Rdeči premik 7.1 tega kvazarja pomeni, da je svetloba zapustila kvazar 770 milijonov let po velikem poku in je tako potrebovala 12.9 milijard let da je prišla do nas. Spodnja slika je umetniški vtis tega kvazarja.
Čeprav danes poznamo že nekatere bolj oddaljene objekte (kot npr. izbruh sevanja gama pri rdečem premiku 8.2 in galaksijo pri rdečem premiku 8.6), je novoodkriti kvazar stokrat svetlejši kot ti objekti. Med objekti, ki so dovolj svetli za razne podrobnejše študije, je ta kvazar najbolj oddaljen.
Drugi najbolj oddaljen kvazar se nahaja na rdečem premiku 6.4, in ga vidimo kot je bil 870 milijonov let po Velikem poku. Podobni objekti, ki so še dlje od nas, so neopazni v vidni svetlobi, saj se fotoni iz vidnega dela spektra zaradi širjenja vesolja premaknejo v infrardeč del spektra ko pridejo do nas. Evropski "UKIRT Infrared Deep Sky Survey (UKIDSS)", oziroma globok pregled neba v infrardečem delu spektra, ki uporablja Britanske infrardeče teleskope na Havajih, lahko pomaga pri premagovanju te ovire. Ekipa astronomov je pregledala milijone objektov v bazi UKIDSS, da bi našla takšne, ki bi lahko bili dolgo iskani zelo oddaljeni kvazarji, ter našla enega.
"Pet let je trajalo, da smo našli tak objekt," je pojasnil Bram Venemans, eden od avtorjev študije. "Hoteli smo najti kvazar z rdečim premikom večjim od 6.5. To, da smo našli kvazar z rdečim premikom večjim od 7, je bilo zelo zanimivo presenečenje. Ker se kvazar nahaja v dobi reionizacije, nam to omogoča enkratno priložnost za raziskovanje tega 100 milijonov let trajajočega okna v zgodovini vesolja, ki je bil prej nedosegljiv za podrobnejše analize."
Oddaljenost kvazarja je bila določena s pomočjo instrumenta FORS2 na VLT-ju in instrumentov na Gemini North Telescope. Ker je kvazar dovolj svetel, je možno posneti njegov spekter. Ta tehnika omogoča astronomom, da določijo mnogo lastnosti objektov, med drugim tudi njihovo oddaljenost. S temi opazovanji so ugotovili, da je masa črne luknje v središču kvazarja ULAS J1120+0641 okrog 2 milijardi mas Sonca. Tako veliko maso črne luknje je težko razložiti zelo zgodaj po Velikem poku. Trenutne teorije rasti supermasivnih črnih lukenj namreč napovedujejo počasno kopičenje mase, ko kompaktni objekt pritegne na sebe material iz okolice.
"Mislimo, da je možno opaziti le okrog 100 zelo svetlih kvazarjev z rdečimi premiki več od 7," je zaključil Daniel Mortlock, prvi avtor članka. "Iskanje takšnega objekta je bilo mučno, vendar se je splačalo in rezultat nam bo omogočil odkriti nekatere od mnogih skrivnosti zgodnjega vesolja."
Vir: ESO