Od 1. septembra do 15. novembra 2011 lahko otroci iz Evropske unije, tudi iz Slovenije, sodelujejo v likovnem natečaju za poimenovanje satelitov evropskega satelitskega navigacijskega sistema Galileo.
Natečaj je odprt za otroke, ki živijo v EU in so stari od 9 do 11 let. Ti otroci so bili rojeni leta 2000, 2001 ali 2002, kar so tudi leta, v katerih se je začel izvajati program Galileo. Sodelujejo tako, da narišejo sliko v zvezi z vesoljem in vesoljskimi plovili, jo poskenirajo ali fotografirajo z digitalnim fotoaparatom ter jo naložijo na spletno stran natečaja: http://www.galileocontest.eu/sl/competition.
Žirija bo v vsaki državi članici izbrala najboljšo sliko (v slovenski žiriji bo tudi znana pisateljica in ilustratorka Lila Prap). Otrok, ki bo narisal zmagovalno sliko, bo za nagrado svoje ime podelil enemu od satelitov v konstelaciji Galileo. Redno izstreljevanje satelitov se bo začelo leta 2012 in bo potekalo, dokler konstelacija vseh 30 satelitov ne bo popolna. Poimenovanje satelitov z imeni zmagovalcev bo potekalo po abecednem vrstnem redu držav članic, zapisanih v maternem jeziku. Prva dva satelita, ki bosta izstreljena 20. oktobra 2011, bosta poimenovana po dečku iz Belgije (Thijs) in deklici iz Bolgarije (Natalia), ki sta na letošnjem natečaju prispevala zmagovalni sliki. Pred nekaj dnevi je Evropska komisija tudi v preostalih 25 državah članicah predstavila natečaj za poimenovanje satelitov, ki bodo izstreljeni do leta 2019.
Evropski komisar za podjetništvo in industrijo ter podpredsednik Evropske komisije Antonio Tajani je povedal: „S satelitsko navigacijo ter raziskovanjem in opazovanjem vesolja postaja tema vesolja vse pomembnejša za državljane in našo gospodarsko prihodnost. Spodbuditi želimo ustvarjalnost otrok ter jih že v zgodnjih letih navdušiti nad vesoljem in priložnostmi, ki nam jih ponuja. Ustvarjalnost bomo nagradili z edinstveno priložnostjo za 27 otrok, ki bodo svoje ime lahko podelili satelitu."
Ozadje
Evropa je s programom Galileo vstopila na področje satelitske navigacije. S tem vzpostavlja globalni satelitski navigacijski sistem, podoben GPS. Ker storitve satelitske navigacije postajajo vse pomembnejše za podjetja in državljane, bo Galileo zagotovil neodvisnost Evrope na tem pomembnem področju ter dostopnost navedenih storitev.
Pričakuje se, da bo Galileo v dvajsetih letih evropskemu gospodarstvu poleg neodvisnosti prinesel tudi 90 milijard evrov v obliki dodatnih prihodkov za industrijo ter javne in družbene koristi.
Galileo bo v letih 2014 in 2016 z začetno konstelacijo najmanj 24 satelitov zagotavljal prve tri storitve: odprto storitev (2014), regulirano javno storitev (2016) ter storitev iskanja in reševanja (2014). Storitve, ki bodo sledile, bodo vključevale komercialno storitev, ki bo s kombinacijo dveh šifriranih signalov zagotavljala višjo stopnjo prenosa podatkov in večjo natančnost preverjenih podatkov.
Več informacij o programu Galileo
Slovenski raziskovalci in sistem Galileo
Kot zanimivost dodajmo še, da se z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom (GNSS) Galileo ukvarjajo tudi slovenski astronomi in fiziki na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Pri natančnosti, ki jo zahteva tak navigacijski sistem je potrebno upoštevati Einsteinovo splošno teorijo relativnosti, zlasti ukrivljenost prostor-časa in druge relativistične efekte. Slovenski raziskovalci v okviru projektov Evropske vesoljske agencije ESA proučujejo možnost, da bi namesto sedanje post-Newtonske aproksimacije teh efektov uporabljali popolnoma relativistični sistem pozicioniranja.
Več informacij o projektu GNSS Galileo