Konec preteklega leta se je pritlikavi planet Eris znašel med nami in oddaljeno zvezdo. Dogodek je opazovala skupina astronomov ter nedavno objavila rezultate analize pridobljenih podatkov. S precejšnjo natančnostjo so uspeli izmeriti premer planeta, med drugim pa so ugotovili tudi to, da je pritlikavi planet najverjetneje prekrit s tanko plastjo ledu.
Leta 2005 je bil v zunanjem delu Sončevega sistema odkrit objekt, kasneje poimenovan Eris. Odkritje je bilo izjemno zanimivo, saj so že zgodnje meritve potrdile, da ima Eris lastnosti, nadvse podobne Plutonovim, pri čemer se nahaja precej dlje od Sonca kot Pluton*. Sledila je razprava, ki je vrh dosegla na srečanju IAU (International Astronomical Union) leta 2006, kjer so se astronomi odločili, da je potrebno popraviti definicijo planeta. Tako je Pluton izgubil status planeta in postal pritlikavi planet**.
Diagram prikazuje pot zvezde med okultacijo, kot so jo videli z različnih lokacij. Na dveh lokacijah je bila opažena sprememba svetlosti zvezde, torej okultacija. Vir
Novembra 2010 je Eris zakrila svetlobo oddaljene zvezde, čemur pravimo okultacija. Ker je planet majhen in je poleg tega še na veliki razdalji, je takih dogodkov malo - naslednji tak dogodek se bo zgodil leta 2013. Znanstveniki so iz znanih podatkov o planetovi orbiti izračunali, kdaj se bo okultacijo dalo opazovati. V opazovanje so vključili 26 teleskopov na različnih lokacijah na Zemlji. A le na dveh lokacijah v Čilu so dogodek dejansko zabeležili. Eno opazovanje je potekalo s teleskopom TRAPPIST (Observatorij La Silla, ESO), drugo pa z dvema teleskopoma v San Pedro de Atacama: teleskop Caisey Harlingten in teleskop ASH2.
Svetlost zvezde v odvisnosti od časa (t.i. svetlobna krivulja). Ko planet zakrije zvezdo, se svetlost močno zmanjša. Oblika in čas trajanja zmanjšanja svetlosti nosita informacije o obliki in velikosti pritlikavega planeta. Vir
Čas, med katerim je planet zakrival zvezdo, je za lokaciji opazovanj različen. Analiza vseh opazovanj kaže na to, da je oblika pritlikavega planeta blizu sferični. Izmerjen radij (1163 +- 6 km) je pravzaprav izmerjen z večjo natančnostjo kot radij Plutana (katerega radij ima velikost med 1150 in 1200 km)***. Meritve torej pokažejo, da imata pritlikavca skoraj enako velikost. Eris ima tudi svoj satelit. Prek opazovanj dinamike satelita je bila že pred to raziskavo izmerjena masa planeta, ki naj bi bila približno 30 procentov višja od mase Plutona. Če poznamo radij in maso planeta, lahko ocenimo tudi njegovo gostoto. Izračunana vrednost namiguje, da je Eris najverjetneje kamnito telo, prekrito s tankim plaščem ledu.
Slednje sledi iz podatka, da se izredno velik delež svetlobe odbije od planetove površine - kar 96 % vse svetlobe. Ta odbojnost je višja od odbojnosti snega na Zemlji. Eris, skupaj s Saturnovo poledenelo luno Enkelad, tako predstavljata telesi z največjo odbojnostjo v Osončju. Poleg že omenjenih meritev so astronomi uspeli oceniti tudi temperaturo na površju planeta. Ta naj bi na osvetljeni strani znašala okoli -238 stopinj Celzija. Ker je orbita planeta močno eliptična, je možno, da se del ledu med približevanjem planeta Soncu pretvori v plin (atmosfero).
-------------------------------------------------
*Eris ima močno eliptično orbito z ekscentričnostjo 0.44; trenutno se nahaja na razdalji 96 astronomskih enot od Sonca, kar je blizu ahelija.
**Mike Brown, ki je Eris odkril in bil kasneje glavni pobudnik za spremembo definicije planeta, je o teh zanimivih letih napisal tudi poljudno knjigo How I killed Pluto and why it had it coming.
***Radij Plutona je težje izmeriti zaradi prisotnosti atmosfere.