Sedem minut - toliko časa bodo znanstveniki in inženirji zadrževali dih, predno bo na Marsovo površje pristal Nasin rover Curiosity (Radovednost). Rover je pravzaprav samostojen laboratorij (uradno ime je Mars Science Laboratory) in je od novembra lani na poti proti Marsu, kjer bo 6. avgusta ob 7:31 zjutraj pristal v kraterju Gale.
Sedem dolgih minut se bo spuščal na površje rdečega planeta. Zakaj bodo te minute tako pomembne in hkrati zaskrbljujoče? Na to vprašanje odgovarja spodnji video s pričevanji znanstvenikov in inženirjev Jet Propulsion Laboratory-ja.
{youtube}Ki_Af_o9Q9s{/youtube}
Videoposnetek: Sedemminutno spuščanje sonde z roverjem Curiosity na Marsovo površje. Angleške podnapise lahko vklopite z gumbom CC (spodaj desno). Avtorstvo: JPL
Kaj se bo zgodilo v sedmih minutah pristajanja?
Kot priča videoposnetek je potrebnih štirinajst minut, da prepotuje signal razdaljo od Marsa do Zemlje. Ko bodo JPLjevi znanstveniki sprejeli signal, da je sonda vstopila v atmosfero, bo rover Curiosity že sedem minut na Marsovem površju - delujoč ali v razbitinah.
Najprej poglejmo dimenzije in težo roverja - laboratorija. Samo robotsko vozilo ima velikost malega avtomobila (npr. Mini Cooper), tehta pa tono in je opremljen z raznovrstnimi znanstvenimi instrumenti. Kapsula, ki je vidna na videoposnetku, je večja od tiste, ki je prevažala astronavte na misijah Apollo. Ravno zaradi teh značilnosti je način pristajanja popolnoma nov in še nikoli prej izveden.
Devet glavnih trenutkov bo zaznamovalo njegovo pristajanje:
- Od kapsule se bo najprej ločil sistem medplanetarnega pogona.
- Nato bo kapsula s hitrostjo 6 kilometrov na sekundo (!) vstopila v atmosfero, pred segrevanjem pa jo bo varoval termični ščit.
- Sonda bo kasneje letela horizontalno, izgubljala hitrost, istočasno jo bodo pa rakete za stranski pomik orientirale proti lokaciji pristanka.
- Deset kilometrov nad Marsovim površjem se bo odprlo padalo, ki ima 21,5 metrov premera in je visoko 50 metrov.
- Kapsula se je do sedaj gibala z nadzvočno hitrostjo, čaka pa jo najtežji del pristajanja. Zaradi njene velike hitrosti je namreč bilo zelo težavno razumeti in modelirati obnašanje padala v takih pogojih.
- Termični ščit se bo ločil od sonde, sonda pa bo aktivira radar za zaznavanje površja. Kapsula se sedaj giblje s hitrostjo 100 metrov na sekundo.
- Ko bo kapsula 20 metrov nad površjem bo sky crane - leteča štorklja - počasi položila rover na površje. Rover bo ob dotiku z Marsovim površjem imel hitrost 0,75 metrov na sekundo (kar je manj kot 3 kilometre na uro).
- Ko bo rover zaznal, da se nahaja na trdnih tleh, bo po nekaj sekundah vklopil eksploziv, ki bo odtrgal vrvi, ki ga še vežejo na letečo štorkljo.
- Po eni uri od pristanka bo posredoval prve slike površja in v prvih dveh mesecih bodo na razpolago prvi obdelani podatki o kamninah na površju.
Zakaj nov rover?
Novi rover je sicer naslednik dvojčkov Spirit in Opportunity, vendar je od njih veliko večji. Ker je zasnovan kot laboratorij pa je bolj podoben obema Vikingoma, ki sta na Mars dospela sredi šestdesetih let.
Predhodniki Curiosityja so že opravili marsikaj na površju Marsa: prejšnje misije so svoje raziskovanje namenile predvsem iskanju sledov, ki jih je pustila voda in tudi potrdile, da je Mars nekdaj imel tekočo vodo. Orbiterji pa so poslikali rdeči planet in kartirali geografske lastnosti in kompozicijo površja.
Zgoraj: Umetniška predstava robotskega vozila Curiosity na Marsu. Avtorstvo: NASA/JPL-Caltech
Curiosity bo svoje glavno delo posvetil iskanju organskih sestavov, da bi dokončno zapečatil debato o možnosti, da se taki sestavi ohranijo na Marsovem površju. V ta namen je lokacija pristanka udarni krater Gale. Veter in novejši trki so v njem prinesli na dan kamnine, ki so drugače bile zakopane.
Zraven kraterja se nahaja Mount Sharp (Ostri vrh) na katerega se bo rover povzpel. Ta gora je sestavljena iz plasti sedimentnih kamnin, kar pomeni, da bo lahko Curiosity tudi "prebiral" zgodovino nastajanja planeta. Segel bi naj tako daleč, da bo lahko študiral Mars v obdobju, ko na Zemlji še ni bilo življenja. Takrat se Mars in Zemlja nista veliko razlikovala, zato je možno, da bodo ugotovitve o zgodovini Marsa tudi pomembne za zgodovino nastajanja našega planeta.
Kaj počnejo ostali roverji in orbiterji okrog Marsa?
Odgovor na zgornje vprašanje dobite na spletnih straneh programa Mars Exploration Program.
Vas zanima kaj več o roverju Curiosity? Sledite mu lahko na Nasini spletni strani Mars Science Laboratory ali pa tekočim novicam na Twitterju (@MarsCuriosity).
Dunja Fabjan
Viri: JPL, Scientific American