Avgusta se je zanimanje javnosti za raziskovanje Osončja nenadoma povečalo, za kar gre zahvala predvsem uspešnemu - in atraktivnemu - pristanku roverja Curiosity na površje Marsa. A Rdeči planet je zgolj eden izmed številnih objektov našega Osončja, ki jih želimo pobliže spoznati. V tem trenutku po našem malem kotičku vesolja potujejo številne raziskovalne sonde: nekatere so svoj cilj že dosegle, druge ga še bodo, spet tretje ga verjetno nikoli ne bodo. Do kam torej v septembru 2012 seže človeška roka?
Večino dogajanja v Osončju lepo povzame spodnja skica Olafa Frohna. Na njej je prikazan del Sončevega sistema: planeti (Merkur, Venera, Zemlja in Mars) ter asteroidni pas med Marsom in Jupitrom. V tem delu Osončja se trenutno nahajajo številne raziskovalne sonde, katerih imena so zapisana z odebljenimi zelenimi črkami. Posamezni planeti so povečani na desni strani skice, saj okoli njih mrgoli satelitov. Spodnji del skice navaja pomembne dogodke v prihodnosti za posamezne misije.
Grafični prikaz trenutnega stanja človeškega raziskovanja Osončja. Podrobnosti o sliki najdete v tekstu. Sliko večje resolucije najdete tukaj.
Poglejmo si nekatere izmed bolj zanimivih planetarnih misij, ki bodo v bližnji prihodnosti postregle z novimi znanstvenimi odkritji in morebiti odgovorile na nekatera izmed številnih vprašanj o našem Osončju.
Merkur, Venera, Luna
Prejšnji mesec je minilo osem let od izstrelitve rakete s sondo Messenger. Plovilo je prvo, ki je bilo vtirjeno v Merkurjevo orbito (edino plovilo, ki je do sedaj potovalo mimo Merkurja, je bil Mariner 10 leta 1975). Dokončno se je plovilo vtirilo okoli Merkurja šele marca 2011, pred tem pa je prepotovalo zapleteno pot, na kateri je enkrat potovalo mimo Zemlje, dvakrat mimo Venere in kar trikrat mimo Merkurja samega. S plovilom znanstveniki med drugim nameravajo natančno proučiti površje planeta, zgodovino geoloških pojavav na planetu in njegovo magnetno polje. Misija je zaenkrat zelo uspešna. Med drugim je bilo potrjeno, da je bila v preteklosti na površini planeta prisotna vulkanska aktivnost. Prav tako kaže, da je jedro planeta tekoče. Presentljivo, v Merkurjevi eksosferi so bile detektirane večje količine vode.
Venus Express je od aprila 2006 vtirjen v orbito okoli Venere. Glavni cilj misije je opazovanje in študija Venerine atmosfere. Tako dolgo in neprekinjeno opazovanje bo prineslo vpogled v dinamiko atmosfere, pomagalo pa bo tudi pri razumevanju atmosfere na Zemlji. Trenutno ima misija zagotovljena sredstva do konca leta 2014. Med drugim se je izkazalo, da so bili včasih na Veneri oceani. Detektirane so bile tudi strele v atmosferi - pravzaprav so strele na Veneri bolj pogoste kot na Zemlji. V zgornji plasti atmosfere je bila detektirana tudi plast ozona.
Pred nekaj dnevi je eksperiment GRAIL (Gravity Recovery and Interior Laboratory), namenjen natančnemu merjenju gravitacije Lune - in s tem njene notranje strukture, začel pridobivati podatke. Merjenje bo trajalo 90 dni - ta doba se lahko podaljša. Misija je sestavljena iz dveh plovil, vtirjenih v isto orbito okoli Lune. Ko bosta plovili leteli prek območij z rahlo različnim gravitacijskim privlakom (npr. čez gore ali globoke kraterje), se bo razdalja in relativna hitrost med ploviloma spremenila. Te spremembe bodo znanstveniki nato prevedli v zemljevid gravitacijskega polja. Po zaključku merjenja bosta plovili trčili v Lunino površje.
Luno preiskujeta tudi dva manjša satelita misije ARTEMIS. V osnovi je bila misija sestavljena iz petih satelitov, vtirjenih v orbite okoli Zemlje. Z njimi so znanstveniki proučevali zemeljsko magnetno polje in z njim povezane pojave (npr. severni sij). Leta 2011 sta bila dva satelita poslana k Luni, kjer prav tako proučujeta njeno magnetno polje. Pričakovati je, da bosta satelita delovala še kakšnih sedem let.
Luno so pred kratkim študirali tudi Kitajci s satelitom Chang'e 2, poimenovanim po kitajski boginji Lune. Satelit je del dolgoročnega kitajskega lunarnega programa, ki bo višek dosegel leta 2013, ko bodo na luno poslali sondo Chang'e 3, ki bo skupaj z roverjem pristala na Luninem površju. Chang'e 2 je trenutno sicer na poti na asteroid 4179 Toutatis - predvideno bo do srečanja prišlo nekje sredi decembra 2012.
Tu je seveda še satelit LRO (Lunar Reconnaissance Orbiter), ki nas pridno zalaga s slikami Luninega površja, posnete v visoki ločljivosti. Do sedaj je satelit zajel že več podatkov kot vse preostale misije na planete/lune skupaj (velike količine podatkov ni tako težko prenesti na Zemljo, saj je Luna relativno blizu). Po zaslugi LRO so dobili zemljevid Luninega površja z ločljivostjo 100 m.
Mars
Curiosity, trenutno najbolj vroč rover, je začel svojo pot proti kraterju Glenelg. O tej temi bo napisanega še veliko, zato ne gremo v podrobnosti.
Po Marsu se že več kot 3000 dni (!) potika tudi rover Opportunity. Na svojem potovanju je preživel številne peščene nevihte, dalj časa je bil ujet v pesku, imel je tudi težave z mehansko roko. Gre za izredno uspešno misijo, ki je že za več kot tridesetkrat presegla načrtovano dobo delovanja. V tem obdobju so znanstveniki dobili globok vpogled v kamnine in minerale na Marsu ter pridobili prve informacije o temperaturnem profilu Marsove atmosfere. Trenutno se rover nahaja na robu kraterja Endeavour, kjer proučuje zanimive kamninske plasti - znanstveniki se nadejajo odkritja gline.
Nekaj let bo v orbiti okoli Marsa vztrajal tudi Mars Express, prva planetarna misija Evropske vesoljske agencije. Med najodmevnejše rezultate vsekakor šteje potrditev ledu na planetovih polih. Zanimiva so tudi odkritja metana in amonijaka v Marsovi atmosferi, ki kažeta na morebitno geološko aktivnost na planetu.
MRO (Mars Reconnaissance Orbiter) nas še vedno razveseljuje z neverjetnimi posnetki površja Marsa, ki so med drugim pokazali, da so v preteklosti po površju Marsa tekle reke. Poleg tega ima vlogo opazovalca vremena na Marsu, kar je pomembno za oba roverja, ki potujeta po površju.
Veteran med raziskovalci Marsa pa je satelit Mars Odyssey, ki je v orbiti okoli Rdečega planeta že od leta 2001. Satelit je bil prvi, ki je opazil prisotnost vode na Marsu, kar je bilo kasneje potrjeno z roverji na površju. Ena izmed osnovnih ciljev misije je odkritje morebitne vulkanske aktivnosti na Marsu, a zaenkrat tega še ni bilo opaziti. Danes je satelit pomemben predvsem kot posrednik za komunikacijo med Zemljo in roverji na površju Marsa.
V asteroidnem pasu
V naslednjih dnevih bo plovilo Dawn uradno zapustilo asteroid Vesta in se odpravilo na pot proti asteroidu Ceres; srečanje s slednjim je načrtovano v letu 2015. Zanimivo je, da Dawn za potovanje med asteroidoma uporablja ionski pogon, medtem ko so prejšnje misije (namenjene k več različnim objektom) za potovanje uporabljale bolj konvencionalni način - gravitacijski poteg planeta. Prek proučevanja zgradbe teh dveh (sicer precej različnih) asteroidov znanstveniki želijo izboljšati znanje o nastanku planetov v Osončju.
Saturn
S prelepimi slikami Saturna, njegovih obročev ter lun nas že nekaj časa razveseljuje plovilo Cassini, ki je od leta 2004 v orbiti okoli Saturna. Satelit je bil skupaj s sondo Huygens izstreljen leta 1997. Slednja je leta 2005 pristala na Saturnovi luni Titan. Med potovanjem proti Saturnu se je plovilo močno približalo Jupitru (planet je bil uporabljen kot gravitacijska frača) in Cassini je opravil takrat najbolj podrobne posnetke Jupitra. S pomočjo sonde Cassini je bila testirana Einsteinova teorija splošne relativnosti. Cassini je odkril kar sedem novih Saturnovih lun ter nam prinesel številna nova spoznanja o že znanih lunah, kot je npr. prisotnost vodnih gejzirjev na luni Enceladus. Misija se bo po napovedih končala leta 2017, ko bo plovilo padlo v Saturn.
Nekje vmes
Plovilo New Horizons je na poti proti Plutonu, do katerega bo praviloma dospelo julija 2015. Gre za prvo misijo, ki bo podrobno proučila ta pritlikavi planet in njegove lune. Verjetno bodo plovilo uporabili tudi za opazovanje nekaterih drugih objektov Kuiperjevega pasu.
Potovanje proti Jupitru je pred kratkim začelo plovilo Juno. Izstreljeno je bilo augusta 2011, do Jupitra pa bo pripotovalo leta 2016. Juno bo med drugim proučevala strukturo, magnetno polje, gravitacijsko polje ter atmosfero planeta.
Plovilo Deep Impact trenutno še ne ve, kakšna usoda ga čaka. Gre za plovilo, namenjeno raziskovanju kometov. Plovilo je leta 2005 pripotovalo do kometa 9P/Tempel, v katerega je izstrelilo izstrelek. S kometa so se dvignile velike količine prahu - tega je bilo v primerjavi z ledom veliko več, kot so si znanstveniki pred tem predstavljali. V kratkem bo odločeno, ali bo plovilo dobilo še kakšno nalogo.
Večkrat se zgodi, da znanstveniki s plovilom za nekaj časa ne morejo vzpostaviti komunikacije. Pri IKAROS-u komunikacijski mrk traja že od decembra 2011. Sicer je plovilo zelo zanimivo, saj za pogon izkorišča princip sončnega jadra, prav tako je še pred mrkom opravilo vse zadane cilje. Če znanstvenikom uspe vzpostaviti povezavo s plovilom, ga bodo še v drugo poslali v bližino Venere.
Rosetta je še eno plovilo, namenjeno raziskovanju kometov. Sredi leta 2014 bo dosegla svoj cilj, komet 67P/Churyumov–Gerasimenko. Rosetta bo komet spremljala dalj časa, nosi pa tudi sondo, ki bo na kometu poskušala pristati.
Za konec pa velja omeniti še rekorderja: Voyager 1 ter Voyager 2, ki se trenutno nahajata 121 in 99 astronomskih enot (astronomska enota: povprečna razdalja Zemlje od Sonca) od Sonca. Za primerjavo, največja oddaljenost Plutona od Sonca je enaka 49 astronomskih enot. Trenutno se nahajata na robu heliosfere, območju, kjer se Sončev veter upočasni pod tlakom medzvezdne snovi. In še vedno pošiljata podatke na Zemljo!
Vir: delno povzeto po The Planetary Society