Pred natanko petindvajsetimi leti (13. marca 1986) je ESA postavila nov mejnik v raziskovanju vesolja. Majhno vesoljsko plovilo Giotto se je približalo kometu Halley na vsega 600 kilometrov. Plovilo je pri tem v repu kometa analiziralo kemično sestavo, velikost in maso delcev, sestavo plazme, prisotnost osnovnih delcev in magnetno polje ter poslalo na Zemljo fotografije kometa iz bližnje perspektive.
Plovilo Giotto je bilo izdelano podobno kot sateliti, ki krožijo okrog Zemlje in jo fotografirajo, le da so tokrat plovilo zaščitili s posebnim ščitom. Ta je plovilo varoval pred prahom in kamenjem, ki se nahaja v repu kometa in bi lahko poškodovalo plovilo. Sprva je bila misija načrtovana skupaj z agencijo NASA, ki je kasneje od projekta odstopila zaradi pomanjkanja financ. ESA je nato s projektom nadaljevala ob pomoči Rusije in Japonske, ki sta s svojimi plovili (Vega 1, Vega 2, Suisei in Sakigake) najprej locirali jedro kometa in njegovo orbito. Plovilo Giotto je na podlagi teh podatkov kasneje natančno določilo svoj tir in se približalo kometu. V primeru da te t.i. Halleyeve armade ne bi bilo in da ruski ter japonski instrumenti ne bi opravili predhodnih meritev, bi se Giotto namesto na 596 kilometrov približal kometu le na 4000 kilometrov.
Znanstveni prispevek plovila Giotto je imel zelo velik vpliv na razumevanje kometov. Z merjenjem njegove sestave je Giotto potrdil, da je Halley zgodnji ostanek Sončevega sistema, star več milijard let. V ledu Halleyevega kometa je Giotto odkril kompleksne molekule, ki bi lahko bile osnovni gradniki življenja na Zemlji. Poleg tega je Giotto poslal na Zemljo spektakularne fotografije kometa, iz katerih so znanstveniki pridobili podatke o velikosti in obliki jedra kometa ter njegovega repa. Fotografije so pokazale, da je jedro kometa dolgo okrog 15 kilometov in široko od 7 do 10 kilometrov, da je precej črno (odbija le 4% svetlobe) in da je rep kometa sestavljen iz najmanj treh curkov, ki so izhajali iz treh območji na osojni strani kometa.
Giotto je bil pri svoji misiji skoraj uničen, saj je material v repu kometa zadeval plovilo z zelo visoko hitrostjo (68 km/s). To je uničilo ščit in kamero, vendar na srečo šele po tem, ko je že posnela slike kometa. Kljub temu je Giotto ostal uporaben in se je tako leta 1992 približal še enemu kometu, Grigg–Skjellerup, katerega tir je potekal zelo blizu Zemlje. Žal zaradi pokvarjene kamere znanstveniki niso dobili nobene fotografije, a so z ostalimi nepoškodovanimi instrumenti dobili uporabne in zanimive podatke (o magnetnem polju in velikosti delcev). Prav tako so ugotovili, da je komet Grigg–Skjellerup mnogo manjši in precej manj aktiven kot komet Halley.
Giotto je tako postal nekakšen temeljni kamen za raziskovanje kometov. Po tej misiji so se znanstveniki začeli resneje zanimati za to področje. Tako ESA že pripravlja naslednjo misijo z imenom Rosetta. Ta naj bi raziskovala komet Churyumov–Gerasimenko leta 2014, vendar za razliko od plovila Giotto kometa ne bo le opazovala, temveč bo na njega poslala tudi manjšo sondo, ki bo analizirala material na površini kometa.