Asteroidi so zelo težavni za fotografiranje. Ali si lahko predstavljate, kako težko je opaziti enega od teh majcenih, temnih kamnov na ozadju temnega nočnega neba? Poleg tega niso pri miru. Podobno kot Zemlja se asteroidi gibljejo okoli Sonca. In ker se Zemlja vrti okoli lastne osi, se na nebu premikajo in postajajo vidni različni asteroidi.
Morda ste že slišali, da je bil velik del snovi, iz katerih je zgrajen svet okoli nas, skovan v vročih trebuhih masivnih zvezd. Toda kako to vemo? V središča zvezd vendarle ne moremo poslati raziskovat vesoljskih sond, ker na Zemlji ne poznamo nobenega materiala, ki bi prenesel neznansko vročino v zvezdi in ne bi izparel.
Pred 13,8 milijardami let se je zgodil najpomembnejši dogodek v zgodovini — vesolje je eksplodiralo v življenje.
Nekatere fotografije so enostavno prelepe, da jih ne bi delili še s kom – s fotografijami globokega vesolja je zelo pogosto tako. Poglejte na primer tole čudovito sliko, ki so jo posneli na Evropskem južnem observatoriju. Prikazuje malo znan oblak kozmičnega plina in prahu (kakršnim pravimo meglica) z oznako Gum 15.
Prav tako kot na Zemlji so tudi na Soncu obdobja slabega vremena z močnimi vetrovi in dežnimi plohami. Toda za razliko od pogostih neviht na Zemlji, dež na Soncu ni iz vode, ampak iz električno nabitega, supervročega plina, ki mu pravimo plazma. Ta pada z okrog 200.000 kilometri na uro iz Sončeve zgornje atmosfere, imenovane korona, v obliki tisočev gigantskih kapelj — po velikosti se le-te lahko kosajo z državami na Zemlji!
