Umetni sateliti so postali del našega vsakdana. Brez navigacijskih sistemov bi bili povsem izgubljeni, medtem ko bi komunikacija z oddaljenim delom sveta potekala izjemno počasi. Natančna napoved vremena in razumevanje klimatskih sprememb sta odvisni od meteoroloških satelitov. In nato so tu še znanstveni sateliti, ki nam razkrivajo lastnosti vesolja. Ste se kdaj vprašali, kje se vsi ti sateliti nahajajo? Kako se gibljejo? Odgovore najdete v tem članku.

V oktobrski oddaji Zanimivosti nočnega neba (petek, 2. oktober 2020, Radio Ognjišče, od 17h do 18h) nismo prezrli, da sta v četrtek, 3. septembra zjutraj poletela z raketo Vega v druščini 53 satelitov tudi dva slovenska satelita NemoHD in Trisat v vesolje, izdelek naših slovenskih znanstvenikov in tehnikov. Pogovarjali se bomo z vodjo projekta prof. dr. Iztokom Krambergerjem in direktorjem SkyLaba dr. Tomažem Rotovnikom.

Poslušalce bomo tudi povabili, naj se v lepih oktobrskih večerih ozrejo v nebo in si poiščejo na zahodu planeta Jupiter in Saturn, ki se vedno bolj približujeta drug drugemu. Planet Mars pa bodo našli v začetku noči na vzhodu in nato bo vedno više, ki bo po siju malo zasenčil Jupiter. Ljubitelji jutranje zarje pa bodo lahko opazovali nad vzhodnim obzorjem Danico v bližini zvezde Regul v ozvezdju Lev, planet Venero. Vse ljubitelje nočnega neba bomo povabili, da nam pošljejo svoje prispevke o opazovanjih in razmišljanja o svojih doživetjih, da bi tako popestrili oddajo.

Oddajo lahko najdete tudi v arhivu radia Ognjišče.

Boris Kham

Opazovanja s teleskopoma James Clerk Maxwell Telescope na Havajih in ALMA (Veliki milimetrski /submilimetrski niz teleskopov v Atacami) v Čilu so potrdila, da naj bi v Venerinih oblakih obstajala molekula fosfin, biološki podpis prisotnosti življenja (v osnovni obliki).

Fosfin (ali fosforjev hidrid, PH₃) je brezbarven, vnetljiv plin. Proizvedejo ga lahko živa bitja (mikrobi) ali pa nastane v območjih z ekstremnimi temperaturami, kot so notranji predeli atmosfere Jupitra in Saturna ter zvezde. Zaradi reakcij s kisikom in vodikom ter ultravijoličnega sevanja pričakujemo, da se količina fosfina s časom manjša, razen v primeru, da obstaja nek vir, ki proizvaja fosfin. Zato predstavlja prisotnost fosfina neke vrste podpis (angl. biosignature) prisotnosti življenja na eksoplanetih.

Na sliki: umetniški prikaz fosfina v Venerini atmosferi (avtorstvo: ESO / M. Kornmesser / L. Calçada & NASA / JPL / Caltech, CC BY 4.0)

"Opravičujemo se za vse nevšečnosti" je podkast o knjigi Štoparski vodnik po Galaksiji, edini torej, ki ga lahko poslušate brez panike. Vsaka epizoda je namenjena enemu od poglavij knjige, ki ga skupaj komentirajo ustvarjalci podkasta Aljo, Peli & Zi. Na podkast se lahko naročite preko vaše priljubljene podkast aplikacije, več pa na www.opravicujemo.se in v spodnjem opisu:

Opravičujemo se za vse nevšečnosti je podkast o knjigi Štoparski vodnik po Galaksiji, ki so jo, preden je Douglas Adams o njej napisali radijsko igro, knjigo (oz. 5 knjig), TV serijo, poznali le redki prebivalci tega nepomembnega modro-zelenega planeta.Z brisačo bo poslušanje lažje.Če bi radi podkast podprli, se nanj naročili ali ga ocenili, vabljeni na hvalazavseribe.si! Hvala!