V novi epizodi podkasta Temna stran Lune se Dunja in Maruša pogovarjata z dr. Laro Ulčakar, teoretično fizičarko, ki se je na selekciji za astronavte pri Evropski vesoljski agenciji uvrstila zelo visoko. Pogovarjale so se o njeni izkušnji, željah, prihodnosti. Podelila pa je tudi nekaj nasvetov za vse, ki bi radi nekoč poleteli v vesolje kot astronavti ali astronavtke.
Vabljeni k poslušanju!
Astronomi so s teleskopi na zemlji in iz vesolja opazovali več prehodov pritlikavega planeta Quaoar preko oddaljenih zvezd in ugotovili, da ima obroč. To ni prvi pritlikavi planet, okoli katerega smo našli obroč. Zanimivo pa je, da se obroč nahaja na veliki oddaljenosti od planeta—glede na teoretične modele ne bi smel obstajati.
Jupiter, največji planet Osončja, ima po novem štetju kar 92 lun. Tako je prehitel Saturna, ki ima “zgolj” 83 potrjenih lun. Številke se bodo v prihodnosti nedvomno še spremenile, saj se okoli obeh orjakov giblje ogromno manjših lun, ki se zaenkrat uspešno skrivajo našim teleskopom.
Dvestotriinpetdeseta oddaja Zanimivosti nočnega neba na radio Ognjišče vstopa v dvaindvajseto leto življenja. V petek, 3. februarja 2023, bo oddaja na sporedu od 17 h do 18 h. V oddaji bomo gostili vnetega opazovalca nočnega neba g. Boštjana Tovšaka. Razkril nam bo kje opazuje in kako je začel z astronomijo. Opazoval je tudi komet ztf (c/2022 e3), ki te dni krasi nebo. Oddaja bo v arhivu radia Ognjišče.
Boris Kham, avtor oddaje
Črnih lukenj ne moremo videti, saj so po definiciji—črne! A ti nenavadni objekti, ki so jih sprva napovedali teoretični modeli, vseeno niso povsem nevidni. Svojo prisotnost namreč izdajo prek vpliva, ki ga imajo na svojo okolico. V zadnjih letih so različni eksperimenti tako dokazali, da črne luknje nedvomno obstajajo. Kaj sploh so črne luknje in kako jih najdemo? Ali o črnih luknjah vemo vse ali se moramo o njih še marsikaj naučiti? Zakaj so črne luknje sploh zanimive? Črne luknje nam bo pomagala razumeti prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
Oddajo lahko poslušate tukaj.
