Znanstveniki so na Zemlji našli sledove močne Sončeve aktivnosti v daljni preteklosti. Govori se o superbliščih. Medtem ko se Sonce približuje vrhu aktivnosti v trenutnem enajstletnem ciklu, se zastavlja vprašanje, kako pogosti in nevarni bi nam lahko bili superblišči. Kaj sploh je Sončev blišč in kaj se zgodi, če je usmerjen proti Zemlji? Kako dobro nam pravzaprav gre napoved vesoljskega vremena?
Opazovanja rentgenske svetlobe z novim satelitom so pokazala, da nevtronske zvezde z izjemno močnimi magnetnimi polji verjetno nimajo atmosfere.
V petek, 4. novembra 2022, bo od 17 h do 18 h na radio Ognjišče oddaja Zanimivosti nočnega neba. Pogovor bo tekel o zelo zanimivi raziskavi kefeid tipa Delta Ščita s projektom Go Chile. Raziskovalno nalogo sta izpeljala dijakinja Hana Brumec in dijak Damjan Dovnik, pod mentorstvom mag. Marka Žigarta [Srednja šola Slovenska Bistrica, gimnazijski program, pri raziskovalni nalogi je sodeloval tudi dr. Jure Japelj] in z njimi se bomo pogovarjali v oddaji z upanjem, da bomo s tem motivirali še kakšnega mentorja, da bo z dijaki ali učenci izpeljal kakšen projekt na GoChile. Nekaj besed bomo namenili tudi odzivu poslušalec, kako so opazovali v oktobru planet Merkur. O opazovanju delnega Sončevega mrka pa bo spregovorila decembrska oddaja.
Prisluhnite!
Boris Kham, avtor oddaje
Oddaja bo v arhivu radia Ognjišče
Novo modeliranje razvoja Marsa namiguje, da naj bi imel planet kmalu po nastanku gosto atmosfero bogato z molekularnim vodikom. Model pokaže, da so bili takšni pogoji idealni za obstanek tekoče vode na površju planeta.
Vesoljski teleskop James Webb je odkril 17 koncentričnih krogov, ki obdajajo dvojno zvezdo WR 140. Krogi so zgrajeni iz prahu, ki nastane pri interakciji zvezdnih vetrov obeh zvezd. Odkritje bo pomagalo pri odgovarjanju na pomembno vprašanje: kje in kako v vesolju nastaja prah?
