Rosetto, lovko na komete, bo operacijski center ESA v sredo, 8. junija, zamrznil za 31 mesecev. Planirano "zimsko spanje" deset let dolge misije se bo končalo leta 2014. Cilj sonde Rosetta je namreč komet 67-P/Churyumov-Gerasimenko, srečala pa se bosta na razdalji 1000 milijonov kilometrov od Zemlje.
V sredo bodo izklopljeni skoraj vsi kontrolni sistemi pilotiranja, medtem ko so bili znanstveneni inštrumenti izključeni že v začetku tega leta. Julija 2010 je Rosetta s 400 milijoni kilometri oddaljenosti od Zemlje postala najbolj oddaljena sonda, ki deluje samo na sončno energijo, med zamrznitvijo sistemov pa bo rekordno oddaljenost podvojila.
"Rosetta se oddaljuje od Sonca in kmalu ne bo dovolj sončne svetlobe, ki bi omogočala delovanje njenih sistemov", je dejal Paolo Ferri, glavni direktor pri ESOCu za Sončeve in planetarne misije. Edini sistemi, ki bodo še delovali, bodo glavni računalnik in sistemi ogrevanja, ki bodo sondi pomagali, da ne bo "zmrznila".
20. januarja 2014, točneje ob 10h po Greenwiškem srednjem času, se bo vesoljska Trnuljčica prebudila, sedem ur kasneje pa naj bi, če bo šlo vse po načrtih, poslala signal na Zemljo, da je z njo vse v redu.
Zgoraj: umetniški pogled na srečanje s kometom 67-P/ Churyumov-Gerasimenko. Desno: posnetek Lune v infrardeči svetlobi, ki ga je inštrument VIRTIS posnel leta 2005. V središču osvetljenega dela je krater Kepler.
Rosetta je prva načrtovana misija, ki bo v tirnici okrog kometa in bo nanj tudi pristala. Sestavljena je iz orbitalne postaje ter iz modula z imenom Philae, ki bo na kometu pristal in s pomočjo desetih inštrumentov podrobno preučil lastnosti kometa.
Svoje ime je Rosetta dobila po kamnu iz Rosette, s katerim so pred 200 leti uspeli dešifrirati egipčanske hieroglife. Na podoben način upajo znanstveniki, da jim bo istoimenska sonda pomagala raziskati skrivnosti nastanka in razvoja Osončja. Kamen iz Rosette hranijo od leta 1802 v Britanskem muzeju.
Dunja Fabjan
Vir: ESA