Verjetno najbolj spektakularni del življenja zvezde je prav njena smrt. In ker različne zvezde v svojih poslednjih trenutkih za seboj puščajo različne sledi, nam podroben pogled v nebo odkrije številne navdušujoče podobe. Tokratno presenečenje nam je pripravila zvezda R Sculptoris, ki izgublja ovojnico in snov v spirali pošilja v medzvezdni prostor.
Medtem ko masivne zvezde končajo svoje življenje z eksplozijo supernove, manj masivne zvezde (kakršno je tudi naše Sonce), umirajo bolj počasi, a zato nič manj spektakularno. Evolucijo manj masivnih zvezd smo podrobneje že opisali v enem od prejšnjih prispevkov. Ko v zvezdi začne potekati fuzija helija, postane zvezda zelo nestabilna. Že majhne spremembe v temperaturi lahko povzročijo, da se znotraj zvezde sprosti velika količina energije, ki preprosto odpihne del zvezdne ovojnice. V normalnih pogojih se izstreljena snov sferično širi stran od zvezde. Če imamo srečo in to opazimo dovolj zgodaj, bi videli nekaj takega kot na sliki desno, ki prikazuje zvezdo U Cam. Ko bi zvezdo opazovali kasneje, bi okoli nje opazili le še tanek bolj ali manj sferičen prstan.
Tudi pri R Sculptoris opazimo svetel prstan. A znotraj prstana vidimo snov, ki se navzven giblje v spirali. Kako je to mogoče? V nasprotju z U Cam ima R Sculptoris spremljevalko, s katero se gibljeta okoli skupnega masnega središča s periodo 350 let. Medtem ko R Sculptoris spada v razred rdečih orjakinj, je spremljevalka najbrž manjša rdeča pritlikavka. Spiralni vzorec je torej posledica gibanja zvezde! Podrobno razumevanje pojava lahko dosežemo s simulacijo, katere rezultat si lahko pogledate v spodnjem filmu (vir).
{flvremote}http://www.eso.org/public/archives/videos/medium_flash/eso1239d.flv{/flvremote}
Spiralni vzorev je bil sicer opažen že prej, in sicer pri zvezdi LL Peg. Prikazan je na sliki levo. Zanimivo je, da pri slednji ne opazimo sferne ovojnice. Razlog je v tem, da je pri R Sculptoris nekoč prišlo do močnega izbruha (kot prikazano na filmu ob času 0). Pri tem je bila hitrost izvržene snovi toliko višja od orbitalne hitrosti zvezde, da je bilo slednje povsem zanemarljivo. Snov je ohranila sferno obliko širjenja in se pri interakciji z snovjo, ki je bila izvržena že prej, oblikovala v tanek prstan.
Prek kombinacije opazovanj in matematičnega modela so znanstveniki ugotovili, da je do močnega izbruha snovi prišlo pred 1800 leti, sam izbruh pa je moral trajati kakih 200 let. Pri tem je zvezda v medzvezdni prostor izvrgla količino snovi, ki ustreza 0.3% mase Sonca. V začetku se je snov gibala s hitrostjo 50.000 km/h.
Dodajmo še, da je bila slika R Sculptoris pridobljena z opazovanjem dolgovalovne svetlobe (velikost valovne dolžine merjena v milimetrih) z nizom anten ALMA (ang. Atacama Large Millimeter/submillimeter Array). Svetlobo v tem območju sevata hladen prah in plin, predvsem ogljikov monoksid. Ker ta molekula nastaja v ovojnicah rdečih orjakinj v velikih količinah, je idealna za opazovanje okolice takih zvezd.