Ste že kdaj opazovali vseh 110 Messierjevih objektov v eni noči? Bi radi pokukali na Jupiter, Mars in Saturn skozi številne teleskope? Imate teleskop, pa ga ne znate uporabljati? Bi bili radi v prijetni družbi? Enkratna priložnost bo zagotovo 9. Messierjev maraton in srečanje ljubiteljev astronomije, ki se bo odvijal 29. marca 2014 od 12. ure dalje na Trnovem pri Novi Gorici (zemljevid).
Vstopnine ni, za kritje stroškov organizacije pa ste vabljeni, da prispevate v prostovoljne prispevke (zaželen prispevek je samo 1 EUR na osebo). Poskrbljeno bo za brezplačen topel čaj in prigrizek.
Več informacij najdete v prispevku!
Skoči na:
- Kaj so Messierjevi objekti?
- Program in informacije
- Astronomski podatki za 29. marec
- Messierjev maraton in pravila
- Organizatorji in podporniki dogodka
Messierjevi objekti so svetli "megličasti objekti", ki jih je v svoj katalog uvrstil astronom in lovec na komete Charles Messier v 18. stoletju. S sestavo takega kataloga se je izognil težavi, da bi jih zamenjeval s kometi. V končnem Messierjevem katalogu je bilo število zbranih objektov 103, sedem pa dodanih kasneje. Med Messierjevimi 110-imi astronomskimi objekti, ki jih označujemo s črko M in kataloško številko, se skrivajo difuzne meglice, planetarne meglice, galaksije, kroglaste in odprte kopice, torej zelo raznoliki objekti globokega polja.
Vsi Messierjevi objekti so v dobrih opazovalnih pogojih vidni že v malo večjem daljnogledu, brez težav pa jih zlahka najdete v vsakem manjšem teleskopu. Vseh 110 lahko sočasno vidimo na nebu le enkrat v letu, ko se ljubitelji zberejo tudi za tekmovanju, ki mu pravimo Messierjev maraton.
Informacije o dogodku in program
Messierjev maraton in srečanje ljubiteljev astronomije je dogodek, ki je namenjen vsem – začetnikom, izkušenim astronomom, družinam z otroci, profesorjem, šolam, društvom - skratka tistim, ki vas astronomija veseli in zanima. Dogodka se udeležijo tako tekmovalci, ki sodelujejo v Messierjevem maratonu (glej tekmovanje in pravila) kot tudi ljubitelji astronomije, saj gre navsezadnje za srečanje in druženje ter skupno opazovanje.
Potek srečanja: dnevna opazovanja bodo posvečena Soncu ter predavanjem, v prvem delu noči bo predstavljena uporaba sodobne astronomske opreme ter tehnika fotografiranja astronomskih objektov. Tekom noči boste lahko skozi številne teleskope pogledali vse Messierjeve objekte in ne samo te.
Lokacija srečanja je Trnovo, od koder se širi pogled vse od Triglava do Jadranskega morja, nebo je odprto na vse strani, le na vzhodu so malenkost višji hribi. Skoraj 800 metrov nadmorske višine pa pripomore k zadovoljivim opazovalnim pogojem (večji zemljevid).
Program
29. marec 2014
12.00 – uraden začetek
13.00 – opazovanje in fotografiranje Sonca ter neformalno druženje
15.00 – predavanja v predavalnici
- Uvodno predavanje (Matej Mihelčič)
- Meteorit Jezersko (Bojan Ambrožič)
- Mars 2014 (Jure Atanackov)
- Svetlobe ponoči bo vedno več (Andrej Mohar)
- Svetlobno onesnaženje in problematika bele svetlobe (Gregor Vertačnik)
- odmor (5 min)
- Vpliv nočne svetlobe na metulje (Bojan Zadravec)
- Raziskovanje svetlobnega onesnaženja in ozaveščanje lokalne skupnosti na OŠ Slivnica pri Celju (film) (Renata Mastnak)
- Občni zbor Društva Temno nebo Slovenije (vodi Herman Mikuž)
19.00 – opazovalni prostor
- Messierjev maraton (tekmovanje) ter opazovanje nočnega neba, slikanje planetov, itd
- Predstavitev in uporaba montaže G53F ter CCD kamere G2-8300 in G2-1600
30. marec 2014
05.00 – konec opazovanja
07.00 – razglasitev rezultatov in zaključek
Astronomski podatki za 29. marec
29. marca 2014 Sonce zaide ob 18:26, začetek astronomske noči nastopi ob 20:11. Konec astronomske noči nastopi 30. marca 2014 ob 4:01, Sonce pa vzide ob 5:46. Luna opazovanja ne bo motila, saj je zjutraj osvetljenega le 0,13% njenega površja (zaide ob 17:09, vzide ob 4:51).
V prvem delu noči bo nebo krasil svetli planet Jupiter, v drugem delu pa nam bodo predstavo pripravili Mars, ki bo ravno prihajal v opozicijo, planet Saturn, tik pred vzidom Sonca pa še svetla Venera, kot “Danica”, planet Merkur in Luna tik pred mlajem.
Vsako leto naj bi teoretično samo v marcu lahko v eni noči videli vseh 110 Messierjevih objektov. V preostalih mesecih so nekateri objekti preblizu Sonca in jih je tako povsem nemogoče opazovati. Messierjev maraton je tekmovanje astronomov v iskanju Messierjevih objektov. Zmaga pripada tistemu, ki jih najhitreje najde največ.
Organizatorji poudarjajo, da cilj Messierjevega maratona ni tekmovanje ampak popularizacija astronomije ter druženje in sodelovanje med številnimi ljubitelji astronomije.
Deset pravil Messierjevega maratona:
- Cilj tekmovanja je najkrajšem času najti čim več Messierjevih objektov. Tekmovanje poteka od mraka do zore.
- Če je našlo več tekmovalcev enako število objektov, se pri razvrstitvi upošteva čas potrditve zadnjega objekta.
- Vsak tekmovalec opazuje samostojno. Tekmovalec lahko ima ob sebi še največ enega pomočnika. Ta mu lahko pomaga pri delu, ne sme pa rokovati s teleskopom. Na enem teleskopu lahko tekmuje le en tekmovalec.
- Uporaba avtomatske funkcije GO-TO ni dovoljena.
- Tekmovalec lahko poleg teleskopa uporablja še binokular, vendar mora vse objekte sodniku pokazati skozi isti teleskop.
- Tekmujemo s 110 objekti, kar pomeni, da za M 102 štejemo NGC 5866 v Zmaju.
- Najdene objekte potrjuje sodnik. Njegova odločitev je končna.
- Sodnik oznani začetek in konec tekmovanja ter morebitne vmesne odmore ali prekinitve, če so le te potrebne.
- Tekmovalci morajo uporabljati svetila, zastrta z rdečim filtrom. Svetila z belo svetlobo niso dovoljena!
- Objekt, ki ga tekmovalec prijavlja, mora biti v sredini zornega polja. Če je v zornem polju več Messierjevih objektov, je tekmovalec dolžan posamezne objekte identificirati sodniku.
Organizatorji in podporniki dogodka
Organizatorji in podporniki dogodka so Slovenska astronomska revija Spika, Amatersko astronomsko društvo Teleskop iz Nove Gorice, spletna skupnost ljubiteljev astronomije Astronom.si ter firmi GTD - Gemini Telescope Design in Moravian Instruments.
Vir: Slovenska astronomska revija Spika