Kot študentu fizike in bodočemu astrofiziku se mi je seznam predavanj zdel neverjetno dober; same stvari, ki me zanimajo! Odločil sem se, da se bom prijavil. Po zaključenem prijavnem postopku, ki je vključeval zbiranje priporočilnih pisem, pisanje življenjepisa in motivacijskega pisma, sem konec maja dobil e-mail, da sem sprejet!
Tako sem poleti od 24.7. do 2.8. preživel v Srbiji, natančneje v Petnici, kjer je velik izobraževalni kompleks z laboratoriji, učilnicami in vsem kar pride zraven. 10 dni smo v skupini približno 40 udeležencev in predavateljev preživeli v vzdušju astrofizike in znanosti. Povprečen dan se je začel ob 9.00 zjutraj z zajtrkom in 4 urami predavanj od 10h – 14h. Potem je sledilo kosilo, krajši premor in predavanja od 16h – 20h. Po večerji smo imeli srečanje, na katerem smo lahko predavateljem postavljali kakršna koli vprašanja o njihovem delu. Je bilo pa vzdušje tudi sicer zelo sproščeno. Udeleženci in predavatelji smo se vedno družili v neformalnem okolju, skupaj sedeli in debatirali med obroki v menzi, stalno spraševali med predavanji in skupaj pili sok/kavo med kratkimi odmori.
Predavanja so obsegala širok spekter tem: razvoj zvezd, uvod v kozmologijo, struktura galaksij, teoretična spektroskopija, temna snov, netermalni sevalni procesi, kozmični žarki, visoko energijska fizika, eksoplaneti in numerične simulacije. Predavatelji so bili večinoma po-doktorski raziskovalci, nekaj pa je bilo tudi profesorjev, ki so deloma prihajali iz Severne Amerike, večina pa iz Evrope. Med udeleženci nas je bilo največ iz območja bivše Jugoslavije, imeli pa smo tudi udeleženko iz Anglije, Cipra, Grčije in Irana.
Velja omeniti zanimivo prigodo, ki se je zgodila med predavanji numeričnih simulacij profesorja Zarija Lukić iz Berkeley-a. Veliko dela opravlja na superračunalnikih ameriškega »ministrstva« Department of Energy. Na teh superračunalnikih nam je za čas tabora omogočil testne račune, da smo lahko poganjali testno kodo na teh največjih in najmočnejših računalnikih na svetu. Zapletlo pa se je zaradi zunanje politike Amerike, ki prebivalcem Irana, Sudana in Sirije prepoveduje uporabo kakršnekoli lastnine ZDA. Tako naš kolega iz Irana ni mogel dobiti testnega računa, ostali pa smo morali podpisati dokument, s katerim smo zagotovili, da ne bomo zlorabljali računske moči za npr. rudarjenje bitcoinov.
Predavatelji so bili v veliki večini zelo dobri in zelo je bilo zanimivo v tako kratkem času slišati toliko različnih predavanj od ljudi, ki so res strastni do svojega dela. Bistvo te poletne šole pa ni bilo, da bi udeleženci postali eksperti na vseh področjih, temveč, da smo dobili občutek kaj vse se dogaja v astrofiziki, da se bomo potem lažje odločili kako in kaj početi. Predvsem pa smo tudi dobili vpogled v to, kaj pomeni biti raziskovalec, kakšno je to življenje pogostega premikanja po svetu, prijavljanja na raziskovalna mesta in raziskovanja neznanega. Eno izmed zanimivih anekdot je povedala raziskovalka iz Francije, ki je rekla, da četudi pogosto menjuješ prijatelje, lahko po študiju potuješ po svetu in povsod spiš zastonj.
Da smo si nekoliko oddahnili od vseh teh predavanj smo sredi tabora šli na celodneven pohod po bližnjem podeželju. Ponesel nas je skozi okoliške vasi, mimo mrzle reke, v kateri smo se navkljub nizki temperaturi kopali. Na koncu smo prišli v bližnje mesto – Valjevo, kjer nas je kombi pobral in zapeljal nazaj v Petnico.
Četudi smo imeli malo prostega časa, smo se udeleženci spoprijateljili in navezali veliko novih poznanstev. Veliko govora smo namenili primerjavi študijev in študijskih programov v različnih državah. Ugotovil sem, da smo v Sloveniji lahko srečni, da imamo brezplačen študij, tako poceni študentske domove, bone in še kaj. Verjamem, da so to tudi stvari, za katere se je potrebno boriti, saj močno prispevajo k enakosti v družbi. Kot je rekel predavatelj iz Norveške, ki je svoj dodiplomski študij opravil v Kanadi; »I choose to complete my 4 year programme in 5 years, which was the best decision I made socially, and the worst one I made financially« (v prostem prevodu: "Odločil sem se 4-letni študij končati v 5 letih, kar je bila moja najboljša odločitev, kar se tiče družabnega življenja, a najslabša v finančnem smislu.") V veliko veselje mi je, da pri nas ne bi bilo tako (vsaj ne v taki meri), je pa pomembno, da se tega ne zlorablja. Dodiplomski programi so si po Evropi zelo podobni, razlikujejo se izbirni predmeti v zadnjih letnikih, 2. stopnja pa je od države do države dokaj različna, saj je odvisna od raziskovalnih področij zaposlenih na univerzi. Tukaj so na boljšem položaju večje univerze, ki v povprečju lahko ponudijo bolj raznolike predmete.
Za konec bom povedal, da mi je bila celotna izkušnja izredno všeč, veselim se kakšne poletne šole v prihodnosti in se zahvaljujem profesorici, da mi je povedala za to šolo.
Miha Černetič