Astronomsko društvo Orion organizira v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete v Mariboru v primeru jasnega vremena na platoju pred fakulteto (Koroška cesta 160) 7. avgusta 2017 javno opazovanje delnega Luninega mrka. Javno opazovanje se bo začelo ob 20. uri in nadaljevalo do konca mrka, v nadaljevanju pa si bomo lahko ogledali še planet Saturn, ki trenutno kraljuje na poletnem nebu. Opazovanje bo seveda brezplačno, spremljano s strokovnimi komentarji in primerno za najširši krog javnosti.
V ponedeljek 7. avgusta 2017 bomo lahko pri nas opazovali delni Lunin mrk, ki bo marsičem precej nenavaden. Ob tem pojavu bodo poravnani Sonce, Zemlja in Luna in se bo slednja delno nahajala v Zemljini senci. Del Lune, ki se bo znašel v Zemljini senci bo opečnato obarvan. Zakaj bo avgustovski mrk nenavaden? Lunin mrk se bo začel že ob 19:22 po srednjeevropskem poletnem času (SEPČ), ko bo Luna še pod matematičnim obzorjem. Luna bo pri nas vzšla okoli 20:10 po SEPČ (podatek velja za Maribor, v ostalih delih Slovenije bo razlika znašala nekaj minut), torej že v fazi delnega Luninega mrka. Magnituda avgustovskega Luninega mrka bo 25,1 %, kar pomeni, da se bo v Zemljini senci znašla četrtina Luninega premera. To se bo zgodilo ob 20:20 po SEPČ, ko bo Luna le 1° nad matematičnim obzorjem. Luna bo zapustila Zemljino senco ob 21:19, takrat bo Luna dobrih 9° nad matematičnim obzorjem. Vse faze mrka, vidne pri nas se bodo torej dogajale nizko nad obzorjem, kar bo opazovanje precej otežilo. Druga posebnost mrka bo ta, da ga bomo opazovali v času zaida Sonca. Slednje bo v Mariboru zašlo za matematično obzorje ob 20:20 po SEPČ (zaradi hribovja na severozahodu v resnici že nekoliko prej), torej bomo vse pri nas vidne faze opazovali v času meščanskega mraka. Ta je definiran kot mrak, ki se pojavlja, ko je Sonce že zašlo, a ne za več kot 6° pod matematično obzorje in ko je na prostem še dovolj svetlo, da lahko beremo običajno velik tisk. Tudi to dejstvo bo otežilo opazovanje, kljub vsemu pa bo zanimivo spremljati vzid Lune, ko bo ta že delno v Zemljini senci. Tistim, ki bodo opazovali ta pojav samostojno predlagam, da za opazovališče izberejo lokacijo, ki med vzhodnim in jugovzhodnim delom neba na obzorju nima ovir. Azimut Luninega vzhodišča bo ta dan namreč 114°.
Lunini in Sončevi mrki nastopajo v parih z medsebojno časovno razliko okoli 14 dni. Tako bodo 21. avgusta na območju ZDA lahko opazovali Sončev mrk. Sončeva senca bo preko ZDA potovala od severozahoda proti jugovzhodu, zato je zanimanje za popolni Sončev mrk v Severni Ameriki že nekaj let izjemno veliko. V javnosti vlada pravzaprav že mala histerija, kar so mnogi izkoristili na nešteto zanimivih načinov. Že nekaj let so v obtoku avtokarte ZDA z vrisano potjo poteka popolne faze Sončevega mrka, če naj omenim le droben primer. Kot delnega bodo ta dan lahko Sončev mrk opazovali tudi v zahodni Evropi, vendar bo Sonce takrat že nižje nad zahodnim obzorjem.
Igor Žiberna
Astronomsko društvo Orion