Ste že kdaj opazovali vseh 110 Messierjevih objektov v eni noči? Bi radi pokukali na Jupiter, Mars in Saturn skozi številne teleskope? Imate teleskop, pa ga ne znate uporabljati? Bi bili radi v prijetni družbi?


Ponuja se vam enkratna priložnost, da se nam pridružite na največjem astronomskem dogodku v Sloveniji, na že 9. Messierjevem maratonu in srečanju ljubiteljev astronomije, ki se bo odvijal 29. marca 2014 na Trnovem pri Novi Gorici.

Vstopnine ni! Bo pa na prizorišču več škatel, v katerih bomo zbirali prostovoljne prispevke. Zaželen prispevek je samo 1 EUR na osebo. Zbran denar bo namenjen kritju stroškov organizacije. Kot ponavadi bomo poskrbeli za brezplačen topel čaj in prigrizek.

Lokacija

Iz Trnovega se širi pogled vse od Triglava do Jadranskega morja, nebo je odprto na vse strani, le na vzhodu so malenkost višji hribi. Skoraj 800 metrov nadmorske višine pa pripomore k zadovoljivim opazovalnim pogojem (zemljevid).

 

Splošni astronomski podatki

29. marca 2014 Sonce zaide ob 18:26, začetek astronomske noči nastopi ob 20:11. Konec astronomske noči nastopi 30. marca 2014 ob 4:01, Sonce pa vzide ob 5:46. Luna opazovanja ne bo motila, saj je zjutraj osvetljenega le 0,13% njenega površja (zaide ob 17:09, vzide ob 4:51).

O dogodku in program

Messierjev maraton in srečanje ljubiteljev astronomije je dogodek, ki je namenjen vsem – začetnikom, izkušenim astronomom, družinam z otroci, profesorjem, šolam, društvom, itd.

Na dogodku bomo čez dan opazovali Sonce in njegove pege, kasneje bomo lahko prisluhnili zanimivim predavanjem. V prvem delu noči bomo predstavili uporabo sodobne astronomske opreme in prikazali tehnike fotografiranja meglic, galaksij … planetov. Skozi številne teleskope bomo skupaj tekom noči pogledali vse Messierjeve objekte in številne druge. V prvem delu noči bo nebo krasil svetli planet Jupiter, v drugem delu pa nam bodo predstavo pripravili Mars, ki bo ravno prihajal v opozicijo, planet Saturn, tik pred vzidom Sonca pa še svetla Venera, kot “Danica”, planet Merkur in Luna tik pred mlajem.
Razlogov, da se nam pridružite je tako več, kot dovolj!

29. marec 2014
12.00 › uraden začetek
13.00 › opazovanje in fotografiranje Sonca ter neformalno druženje
15.00 Predavanja v predvalnici
— Uvodno predavanje
— Meteorit Jezersko (Bojan Ambrožič)
— Mars 2014 (Jure Atanackov)
— Svetlobno onesnaženje in problematika bele svetlobe (Gregor Vertačnik) ter občni zbor društva Temno nebo Slovenije
19.00 › začetek opazovanja
— Messierjev maraton (tekmovanje) ter opazovanje nočnega neba
— Predstavitev in uporaba montaže G53F in CCD kamere G2-8300
— Fotografiranje planetov

30. marec 2014
05.00 › konec opazovanja
07.00 › razglasitev rezultatov in zaključek

Messierjevi objekti

Na nočnem nebu so številni nezvezdni objekti: meglice, galaksije, zvezdne kroglaste in razsute kopice, planetarne meglice … Astronomi so so že davno odločili, da jih bodo poimenovali. Nastalo je kar nekaj katalogov, a med vsemi je ljubiteljskim astronomom najbolj priljubljen Messierjev katalog, saj vključuje večino najsvetlejših objektov.
Glavna značilnost Messierjevega kataloga je, da ima vsak objekt v svojem imenu črko M in neko določeno zaporedno številko. M v imenu objekta pomeni začetno črko priimka francoskega astronoma Charlesa Messierja, ki je živel je v 18. stoletju. Charles Messier, ki je bil znan “lovec” na komete, si je svetle objekte zapisal v katalog, da le teh ne bi zamenjal za komete. Njegov katalog je izšel leta 1771. Messier je katalogu opisal 103 objekte, ostalih sedem so katalogu dodali pozneje. Danes je v katalogu Messierjevih objektov skupno 110 nebesnih teles (galaksije, zvezdne kopice, meglice …). Vsi Messierjevi objekti so v dobrih opazovalnih pogojih vidni že v malo večjem daljnogledu, brez težav pa jih zlahka najdete v vsakem manjšem teleskopu.

Nekateri najlepši Messierjevi objekti. Foto: Jure Stare

 

Messierjev maraton

Vsako leto naj bi teoretično samo v marcu lahko v eni noči videli vseh 110 Messierjevih objektov. V preostalih mesecih so nekateri objekti preblizu Sonca in jih je tako povsem nemogoče opazovati. Messierjev maraton je tekmovanje astronomov v iskanju Messierjevih objektov. Zmaga pripada tistemu, ki jih najhitreje najde največ.

Cilj Messierjevega maratona ni tekmovanje! Z organizacijo želimo popularizirati astronomijo, druženje in sodelovanje med številnimi ljubitelji astronomije.

Deset pravil Messirjevega maratona:
1.) Cilj tekmovanja je najkrajšem času najti čim več Messierjevih objektov. Tekmovanje poteka od mraka do zore.
2.) Če je našlo več tekmovalcev enako število objektov, se pri razvrstitvi upošteva čas potrditve zadnjega objekta.
3.) Vsak tekmovalec opazuje samostojno. Tekmovalec lahko ima ob sebi še največ enega pomočnika. Ta mu lahko pomaga pri delu, ne sme pa rokovati s teleskopom. Na enem teleskopu lahko tekmuje le en tekmovalec.
4.) Uporaba avtomatske funkcije GO-TO ni dovoljena.
5.) Tekmovalec lahko poleg teleskopa uporablja še binokular, vendar mora vse objekte sodniku pokazati skozi isti teleskop.
6.) Tekmujemo s 110 objekti, kar pomeni, da za M 102 štejemo NGC 5866 v Zmaju.
7.) Najdene objekte potrjuje sodnik. Njegova odločitev je končna.
8.) Sodnik oznani začetek in konec tekmovanja ter morebitne vmesne odmore ali prekinitve, če so le te potrebne.
9.) Tekmovalci morajo uporabljati svetila, zastrta z rdečim filtrom. Svetila z belo svetlobo niso dovoljena!
10.) Objekt, ki ga tekmovalec prijavlja, mora biti v sredini zornega polja. Če je v zornem polju več Messierjevih objektov, je tekmovalec dolžan posamezne objekte identificirati sodniku.

Organizatorji:

Vir: Spika