Trije "detektivi" - teleskopi - že skoraj dva tedna sledijo izjemno svetlemu objektu, ki nenavadno pogosto spreminja svoj sij. Astronomi trdijo, da še niso zaznali izvora visoko energetskega sevanja, ki bi bil toliko časa aktiven. Vsi podatki pa kažejo, da je zanj kriva zvezda, ki jo je črna luknja "ugrabila" in uničila.
28. marca letos je prvi od treh detektivov, teleskop Swift, opazil izbruh žarkov gama in rentgenskega sevanaj iz objekta v ozvezdju Zmaja. Dodelil mu je ime 110308A (izbruhe poimenujejo astronomi kar po dnevu opazovanja) in o nenadnem dogodku obvestil astronome po svetu.
Zgornja slika: posnetek objekta v ultravijolični/optični svetlobi (v beli in vijolični barvi) ter rentgenski svetlobi (v rumeni in rdeči barvi). Posnetke so opravili različni inštrumenti na teleskopu Swift. Iz sestavljene slike takoj opazimo, da je bil izsev viden samo v rentgenski svetlobi. Kredit: NASA/Swift/Stefan Immler
Drugemu detektivu, vesoljskemu teleskopu Hubble, je uspelo teden kasneje ugotoviti, da je izbruh nastal v samem centru 3.8 milijard svetlobnih let oddaljene galaksije (slika desno, kredit NASA/ESA/A. Fruchter - STScI).
Istega dne je tudi rentgenski teleskop Chandra, tretji detektiv, štiri ure zbiral rentgensko svetolobo, zato da je lahko desetkrat boljše od teleskopa Swift ugotovil lokacijo objekta (slika spodaj, lokacija galaksije, ki jo je posnel Hubble je označena z rdečim križcem; kredit NASA/CXC/ Warwick/A. Levan).
Ravno lokacija izbruha je astronomom potrdila, da je zvezdo raztrgala in pogoltnila črna luknja nekaj manjša od tiste, ki se nahaja tudi v centru naše Galaksije, Rimske ceste. Naša črna luknja ima maso, ki je štiri milijonkrat večja od maše našega Sonca.
Izbruhi sevanja gama so glasnik uničenja masivne zvezde, vendar sevanje v takih primerih ne traja dlje od nekaj ur. Najverjetnejša hipoteza je, da se je zvezda približala masivni črni luknji v centru oddaljene galaksije. Plimske sile so raztrgale zvezdo in plin iz katerega je sestavljena, je dalje padal v središčno črno luknjo. Model predpostavlja obstoj vrteče se črne luknje, iz katere izhajata curka nasprotno usperjena curka, vzporedno z osjo vrtenja. Ko je curek obrnjen proti Zemlji opazujemo prihajajočo rentgensko in gama svetlobo.
Noben objekt ni doslej pokazal tako visoko količino sevanja in spremenljivost v siju, saj je izvor od 3. aprila nenadoma povečal svoj izsev vsaj petkrat. Astronomi bodo z dodatnimi opazovanji teleskopa Hubble še naprej sledili dodatnemu spreminjanju sija centra oddaljene galaksije.
Dunja Fabjan
Vir: NASA