Astronomi so z novimi opazovanji vesoljskega teleskopa Hubble segli v zunanje predele eliptične galaksije Kentaver A. Zvezdni halo, kroglasta porazdelitev zvezd, se v tej galaksiji razteza veliko dlje od pričakovanega. Najbolj nenavadno pa je odkritje, da so zvezde v najbolj oddaljenih predelih tega haloja tudi izjemno bogate s kemičnimi elementi, kar po mnenju znanstvenikov potrjuje bližnje srečanje z večjo spiralno galaksijo v preteklosti.
Večino ljudi očara pogled na galaksije, še posebej na tiste, v katerih je dobro vidno bleščeče središče in seveda zaviti spiralni rokavi. Obstaja pa še ena komponenta, ki ji astronomi pravijo zvezdni halo, in ki je pomemna za razumevanje nastanka in razvoja galaksij. Ker se gostota zvezd v haloju manjša z razdaljo od središča galaksije, je te zvezde izjemno težko opazovati, še posebej v oddaljenih galaksijah.
Astronomi so z izjemno občutljivima kamerama Advanced Camera for Surveys in Wide Field Camera 3 na vesoljskem teleskopu Hubble pridobili informacije o haloju okrog eliptične galaksije Kentaver A, velikanke, ki jo poznamo tudi kot NGC 5128. "Odkrili smo veliko več zvezd razporejenih v eni smeri kot v drugi, kar daje haloju asimetrično obliko - tega si sploh nismo pričakovali!" pravi vodilna avtorica raziskave, Marina Rejkuba z Evropskega Južnega observatorija v Garchingu (Nemčija).
Astronomi so pregledali območja, ki ležijo tako vzdolž diska galaksije in so od središča oddaljena do do 450.000 svetlobnih let, kot območja nad ravnino galaksije na oddaljenosti 295.000 svetlobnih let. Govorimo o izjemnih razdaljah, saj si moramo predstavljati, da je premer naše Galaksije okrog 120.000 svetlobnih let. Premer haloja Kentavra A pa se na nebu razteza čez 4 stopinje, kar je enakovredno območju, kjer bi lahko v vrsto postavili osem Lun.
Še bolj zanimivo je odkritje, da so zvezde zelo bogate s kemičnimi elementi, kar je v nasprotju z opazovanji halojev bližnjih spiralnih galaksij in tudi naše, kjer imajo te zvezde nizko vsebnost elementov težjih od vodika in helija.
"Celo na tako ekstremnih razdaljah še vedno nismo dosegli roba haloja galaksije Kentaver A ali našli najstarejšo generacijo zvezd" dodaja Laura Greggio z Italijanskega državnega inštituta za astrofiziko INAF. "Generacija starih zvezd je zelo pomembna. Večje zvezde te generacije so odgovorne za težke elemente, ki jih danes najdemo v večini zvezd galaksije. In čeprav so te večje zvezde ugasnile že dolgo časa nazaj, so še vedno žive manjše zvezde taiste generacije, ki nam lahko povedo še marsikaj."
Nižja vsebnost težjih elementov v večjih spiralnih galaksijah je po mnenju znanstvenikov odraz razvoja galaksij, ki so gravitacijsko privlačile in raztrgale več manjših satelitskih galaksij. Zvezde le-teh so sedaj del haloja.
Kot smo omenili pa je Kentaver A posebna galaksija. Prisotnost zvezd z veliko količino težkih elementov na tako velikih oddaljenostih naj bi predstavljala sled trka z veliko spiralno galaksijo, ki se je zgodil v preteklosti. V tem trku so se zvezde diska spiralne galaksije razpršile in postale sestavni del zunanjega haloja Kentavra A.
"Meritve količine težjih elementov v posamičnih zvezdah velike eliptične galaksije kot je Kentaver A so samo v domeni Hubbla - tega bi ne mogli početi z nobenim drugim teleskopom, zagotovo ne z zemeljskim" dodaja Rejkuba. "Take vrste opazovanj so osnovnega pomena za razumevanje galaksij v vesolju okrog nas."
Rezultate raziskave so astronomi predstavili v članku, ki je izšel v zadnji številki revije Astrophysical Journal Letters.
Dunja Fabjan
Več o galaksiji Kentaver A:
Opis te posebne eliptične galaksije najdete tudi v spodnji (nekoliko starejši) epizodi Hubblecast-a (s slovenskimi podnapisi):