Kam pa letos? 10. oktobra se odpravljamo na Dunaj, gledat ljudsko zvezdarno Urania. Zvezdarna Urania je najstarejša in obenem najmodernejša avstrijska ljudska zvezdarna.

Opremljena je z močnim samodejnim dvojnim teleskopom, s katerim je mogoče zaradi sodobne tehnike opazovati nebo kljub razsvetljeni okolici. Pod kupolo je 12-kotna dvorana, ki ji rečejo “laterna” in jo uporabljajo za predavanja, saj Urania slovi po živahnem izobraževalnem delu. Za javnost so jo odprli maja 1910. Nastala je kot splošno izobraževalna ustanova (neke vrste ljudska univerza) po vzoru berlinske. Prvo, provizorično stavbo so postavili leta 1897 v dunajskem zabaviščnem parku Prater v čast 50-letnice cesarja Franca Jožefa.

Temeljni kamen za današnjo Uranio so postavili šele leta 1909 in jo, še preden je bila povsem dograjena, naslednje leto že odprli zaradi napovedanega ponovnega pojava Halleyevega kometa. Načrte zanjo je izdelal slovenski arhitekt Maks Fabiani (1865-1962), učenec slavnega arhitekta Otta Wagnerja. Novembra 1944 je bila zvezdarna bombardirana in skoraj v celoti uničena z glavnim refraktorjem vred. Leta 1956 so jo v obnovili (prvič v Evropi so postavili aluminijasto kupolo) in za glavni inštrument kupili teleskop tipa Cassegrain z odprtino 26 centimetrov ter goriščno razdaljo 528 centimetrov. Leta 1980 je posebej za to zvezdarno njen direktor Hermann Mucke zasnoval dvojni teleskop, ker ga je potrebovala za izobraževalne namene. Gre za reflektor tipa Cassegrain in refraktor. Posredovanje točnega časa 1. oktobra 1891 so Cesarsko-kraljeve državne železnice uvedle srednjeevropski čas (SEČ) (mesto Dunaj pa šele 1. maja 1910!). Železniškim postajam so točen čas posredovali telegrafsko. Osnovo za točen (zvezdni) čas so določali s pasažnim inštrumentom; merili so ga vsako peto do šesto noč. Za uradno uro med merjenji pa je bila pooblaščena ura na Uranii.

Na izletu, ki bo potekal 15. oktobra 2015 si bomo ogledali zvezdarno in njene inštrumente, prisluhnili bomo krajšemu predavanju, če bo vreme dopuščalo pa bomo opazovali še Sonce.

Cena izleta je samo 53,00 EUR. Prijavo na izlet lahko enostavno oddate preko kontaktnega obrazca ali pokličite na telefon 040 551 957 (Bojan).

Vir: Spika