Le 250 milijonov svetlobnih let od nas se nahaja galaksija UCG 1382. Odkrita je bila že pred desetletji in s svojo pojavo ni vzbudila pretiranega navdušenja astronomov - zgolj ena eliptična galaksija med mnogimi. No, izkazalo se je, da galaksija skriva veliko več, kot se zdi na prvi - optični - pogled. V ultravijolični in radijski svetlobi je galaksija razkrila svojo pošastno razsežnost in se zavihtela med največje poznane galaksije v Vesolju.
Galaksija UCG 1382 je bila odkrita v vidni svetlobi, v kateri izgleda kot tipična eliptična galaksija. Je precej osamljena, saj se okoli nje nahaja le nekaj veliko manjših galaksij. Galaksija je bila nedavno tega opazovana s teleskopom GALEX v ultravijolični svetlobi. Tokrat je njena podoba astronome presenetila, saj so se na posnetkih razkrili spiralni rokavi, ki se vijejo okoli prej znanega eliptičnega jedra. V spiralnih rokavih običajno precej aktivno nastajajo nove najbolj masivne in najsvetlejše zvezde in so zato tudi tako dobro vidni v spiralnih galaksijah - a v tem primeru je drugače. Premer spiralnih rokavov je neverjetnih 500.000 svetlobnih let, kar je petkrat več od premera naše Galaksije.
Galaksija je postala dovolj zanimiva, da so jo astronomi opazovali še v radijski svetlobi z poljem teleskopov VLA. Tudi tokrat je galaksija poskrbela za presenečenje: na posnetkih je razviden plin vodika, ki se razteza še precej dlje od spiralnih rokavov - galaksija UCG 1382 tako po najnovejših meritvah v premeru meri 720.000 svetlobnih let! S tem pa je postala tudi ena izmed največjih galaksij, kar jih poznamo.
Galaksija UGC 1382 v optični (levo), optični in ultravijolični (sredina) in optični, ultravijolični ter radijski (desno) svetlobi. Vir
Galaksija se tako po novem uvršča v razred orjaških galaksij nizke površinske svetlosti. Takšne galaksije so precej redke, vsega skupaj jim poznamo kakšnih deset. Zaradi njene bližine je UGC 1382 popolna za podrobno analizo. Tako se je izkazalo, da kljub svoji velikosti vsebuje veliko manj zvezd od naše Galaksije: njena celotna masa v zvezdah in plinu znaša približno desetino mase Galaksije. Malo zvezd raztresenih v velikem volumnu pojasni njeno temno naravo. UGC 1382 ima ogromen halo temne mase, nevidne in skrivnostne snovi ki je je v Vesolju približno petkrat več od normalne snovi, iz katere smo zgrajeni mi, planeti, zvezde, itd. Razmerje mase temne snovi proti normalni snovi je 20:1, kar je zelo visoka številka.
Še ena posebnost galaksije je starost njenih posameznih delov: zunanji deli galaksije (disk s spiralnimi rokavi) so starejši od njenega jedra. To je ravno obratno od običajnih spiralnih galaksij, kjer je jedro zgrajeno iz zelo starih zvezd, medtem ko se v rokavih zvezde še naprej rojevajo.
Kako lahko galaksije kot UGC 1382 nastanejo? Trki med velikim galaksijami ne pojasnijo UGC 1382, saj bi v takšnih trkih motnje v spiralnih rokavih povzročile nastanek novih zvezd, kar je v nasprotju s starostjo rokavov. Ta galaksija je verjetno počasi rasla prek manjših posladkov v obliki zelo majhnih in starih pritlikavih galaksij. Ti dogodki ne bi bistveno zmotili diska in bi ohranjali star disk in mlado jedro galaksije. Vse galaksije, podobne galaksiji UGC 1382, so precej osamljene na nebu, tako da je opisan scenarij kar verjeten.
Zanimivo je, da se je največji posamezen objekt v Vesolju (kar smo jih našli do sedaj) skrival praktično pred našim nosom. Te gromozanske strukture plina in zvezd nam odstirajo pestrost galaktične družine ter nas postavljajo pred nove izzive v razumevanju galaktične evolucije.