Povezava: kje in kako spremljati Rosettin veliki finale

Dolga dvanajstletna pot vesoljske sonde Rosetta po Osončju se bliža koncu: avgusta letos je postopoma spremenila in skrčila svojo orbito, iz oddaljenosti okrog 20 kilometrov pa se začela bližati periodičnemu kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko, ki ga je od blizu raziskovala nekaj več kot dve leti. V petek, 30. septembra, se bo spustila na komet in, če bo šlo vse v redu, poslala še zadnje posnetke njegovega površja z višine le nekaj sto metrov. Čeprav bo misije 30. septembra 2016 formalno konec, se bodo s podatki, ki sta jih v tem času nabrala Rosetta v orbiti okrog kometa in pristajalni modul File (angl. Philae) na njegovem površju, znanstveniki ukvarjali še veliko let. O pomenu misije in komunikaciji smo se pogovorili z astrofizičarko in popularizatorko Claudio Mignone.

Na sliki: Umetniški prikaz vesoljske misije Rosetta in pristajalnega modula File, ki se spušča na komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Avtorstvo: ESA/ATG medialab; slika kometa: ESA/Rosetta/NavCam

Kako se je vse skupaj začelo in kako je vesoljska sonda Rosetta postala nadvse priljubljen lik, nam je razkrila astrofizičarka in popularizatorka znanosti Claudia Mignone. Simpatična in navdušena Claudia dela v središču ESTEC Evropske vesoljske agencije (ESA) v Noordwijku na Nizozemskem in je pri misiji Rosetta sodelovala v uspešni komunikacijski kampanji. Sicer pa dela za Evropsko vesoljsko agencijo s pogodbo pri podjetju Vitrociset Belgium.

"Znanost je začela o Rosetti razmišljati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja", pravi Claudia. "V tistem obdobju je ESA izstrelila sondo Giotto, eno izmed prvih sond, ki se je približala kometu in prva nasploh, ki je poslikala njegovo jedro – v tem primeru je bilo to jedro kometa Halley, leta 1986. Znanstvena skupnost je takrat že razmišljala o nadaljnih korakih in tako se je porodila zamisel o projektu Rosetta: vesoljski misiji, ki bi raziskovala komet od blizu in razkrila skrivnosti Osončja. Ta vesoljski kamen iz Rosette(*) naj bi zasledoval komet in spremljala njegov razvoj ter spotoma še na jedro spustila robotski pristajalni modul File. Rosetta in File, izstreljena leta 2004, sta opravila zelo dolgo potovanje po Osončju, več manevrov gravitacijske frače v bližini Zemlje in Marsa, da bi se tako lahko podala še dlje, dokler nista dosegla kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko leta 2014."

Rosetta je odkrila, da je jedro kometa nemagnetizirano, porozno in po sestavi iz prahu in ledu, po obliki pa nenavadno, podobno rački. Ni jasno, ali je nastalo iz zlitja dveh manjših teles ali erozije enega samega. Volumen jedra meri 21.4 kubičnih kilometrov, tehtalo naj bi 10 milijard ton. Kometovo površje je zelo raznoliko, prekriva ga plast prahu, prisotni so tudi manjši predeli, kjer se nahaja led. Rosetta je opazovala naraščanje aktivnosti na površju kometa, ko se je na svoji orbiti bližal periheliju, merila kompozicijo kome (“atmosfere” okrog jedra), s Filejem sta pa zaznala prisotnost kompleksnih organskih molekul.

Misija je čisto na začetku naletela na težavo: namenjena je bila k kometu 46P/Wirtanen, mesec pred izstrelitvijo pa je prišlo do okvare na raketi Ariane 5, ki je bila podobna tisti, ki naj bi misijo utirila v orbito. Pri Esi so se zato odločili, da izstrelitev odložijo, ob tem so pa morali v izredno kratkem času poiskati drug primeren komet.

“Rosettino potovanje je bilo zapleteno, saj ni šlo za 'tipično' misijo, kjer po izstrelitvi sledi, ponavadi v krajšem času, tudi posredovanje posnetkov, podatkov in znanstvenih rezultatov. Ravno obratno: razen mimoletov Zemlje, Marsa in dveh asteroidov, je bila Rosetta v prvih desetih letih misije dokaj tiho in leta 2011 so jo preklopili v stanje “hibernacije”. Da bi ohranila energijo, ker je bila že daleč od Sonca, je bila večina elektronskih naprav na njenem krovu skoraj tri leta ugasnjenih.” Takrat je bila namreč že na razdalji okrog 800 milijonov kilometrov od Sonca. “Leta 2014 se je sonda morala avtonomno “prebuditi” - izbrani datum je bil 20. januar 2014 – in opraviti serijo operacij brez primere, da bi nazadnje dosegla komet. Strokovnjaki komunikacije pri Esi so vedeli, da imajo v rokah izjemno misijo, ki bi si zaslužila posebno komunikacijsko kampanjo.” Signal, ki so ga nestrpno pričakovali, je dospel z nekoliko zamude zaradi (nepredvidenega) ponovnega zagona računalnika na krovu, ko so znanstveniki in inženirji v Darmstadtu skoraj obupali.

Sondo Rosetta ste bralci verjetno spremljali tudi kasneje, ko je konec istega leta na kometovo površje poslala pristajalni modul File, se približala kometu februarja lani in ga spremljala ob prehodu perihelija. Vse te operacije so zahtevale veliko truda pri načrtovanju misije, marsikateri vmesni manever pa je predstavljal veliko nevarnost za nadaljni uspeh misije. “Eden od osnovnih vidikov komunikacijske strategije je bila zagotovo izbira, da smo bili, kolikor je bilo mogoče, odprti in transparentni, da smo v živo poročali o ključnih trenutkih misije in dali veliko prostora protagonistom samim – inženirjem in znanstvenikom – ki so odgovorni za ta izjemen podvig. Iskreno smo ves čas poročali tudi o tehničnih tveganjih, ki jih prinaša tako inovativna misija.”

Priprave na pristanek modula File so bile posebno zahtevne: nenavadna oblika jedra, številčni kraterji, pečine in skale na površju kometa so otežkočale iskanje primernega pristajalnega mesta. 12. novembra 2014 se je File oddaljil od Rosette in po sedmih urah (prvič) pristal na površju. Vendar se mu ni uspelo zasidrati. Po nekaj odbojih je pristal ob pečini in mu je uspelo opraviti le manjši del začetnih meritev. Nesrečnemu pristanku in kratkotrajnim meritvam navkljub pa je sijajno opravil svoje delo. 

“Pomemben del komunikacijske kampanje je bil tudi kratki znanstvenofantastični film Ambition(**) (Ambicija), plod sodelovanja Evropske vesoljske agencije s poljsko produkcijsko hišo Platige Image, ki je specializirana v računalniški grafiki, 3D animaciji in posebnih efektih. Snemali so ga na skrivno – samo peščica ljudi v Esi je bila o tem obveščena. Da bi vzbudili radovednost in razprave v skupnosti ljubiteljev znanstvene fantastike so ga oglaševali z napovednikom, v katerem ESA ni bila eksplicitno navedena. Med prvo projekcijo na filmskem festivalu v Londonu, le nekaj tednov pred pristankom modula File na komet, pa so razkrili sodelovanje Ese. Kratki film 'Ambition' je postavljen v prihodnost, kjer mojster in njegova vajenka ustvarjata osončja, jih zapolnjujeta z življenjskimi oblikami in se pogovarjata o tem, kako se je vse začelo z Rosetto. Film se sklicuje na raziskave o izvoru vode in življenja na Zemlji, ki so med glavnimi znanstvenimi temami misije, poudarja pa tudi pogum pri načrtovanju tako drzne misije ter ambicijo, s katero širimo meje znanja.”

Drug pomemben vidik je bila “personifikacija” misije: Rosetto je Esa želela približati vsem, ki bi si želeli spremljati njene dogodivščine, pa ne samo s tehničnega in znanstvenega vidika. Evropska vesoljska agencija je predstavitev misije gradila večplastno: od osebne predstavitve strokovnjakov, ki so bili vključeni v misijo, do uporabe družbenih omrežij in nagradnih iger, v katerih so stopili v direkten stik s publiko (naj omenimo, da so pri tem sodelovale tudi slovenske šole), od povezave nekaterih nenavadnih tehničnih operacij s tipičnimi dogodki iz vsakdanjega življenja (jutranje zbujanje, prihod na cilj po dolgem potovanju) do odločitve, da predstavijo obe vesoljski sondi, Rosetto in File, s človeškimi lastnostmi.

“Mislim, da je zelo zanimiva tudi serija risank 'Nekoč, v davnih časih...', ki smo jo ustvarili v sodelovanju z nemško agencijo Design & Data. Sprva je bila naslovljena otrokom in družinam, pokazalo pa se je, da jo cenijo tako mladi kot starejši, tako vesoljski navdušenci kot ostali. In, presenetljivo, tudi mnogi znanstveniki uporabljajo epizode serije pri svojem poučevanju in širjenju informacij kot tudi na svojih profilih na družbenih omrežjih. Večkrat se je zgodilo, da sem se srečala z znanstveniki in inženirji, ki niso nujno sodelovali v misiji, pa so nosili majice z antropomorfnima Rosetto in Filejem na konferencah in drugih znanstvenih srečanjih – tega ne bi nikoli pričakovala, vendar sem bila nad tem jasno navdušena!”

{youtube}lVKFyFbfpOI{/youtube}

Risanka "Nekoč, v davnih časih..." (v originalu Once upon a time) v več epizodah pripoveduje o nastanku misije, zgodovini odkrivanja Osončja, prihodu k kometu 67P Čurjumov-Gerasimenko, pripravi in pristanku na jedru kometa ter o odkritjih, ki jih je naredila Rosetta. Serijo risank najdete na Youtube kanalu ESA. (Foto: ESA)

Sicer pa je uporaba prve osebe pri poročanju vesoljskih sond zelo razširjena: na družbenih omrežjih najdemo naprimer sonde ameriške agencije NASA, ki raziskujejo Marsovo površje. Za Evropsko vesoljsko agencijo pa je bilo pripovedovanje dogodkov v prvi osebi iz namišljenega vidika robotske sonde popolna novost. Pri tem je bilo potrebno tudi nekaj koordinacije, saj je račun spletnega družbenega omrežja Twitter @ESA_Rosetta upravljala Esa, @Philae2014 pa nemški vesoljski center DLR. Poleg uradnih pa so se rodili še neuradni računi, pripoveduje Claudia: ”V poletnih mesecih leta 2015 se je na Twitterju pojavil komet, @IamComet67P, povsem neuraden račun, ki ga z obilico humorja in simpatije upravlja navdušenec nad misijo, ki piše - tudi v tem primeru - v prvi osebi, z vidika kometa. To je bilo zelo prijetno presenečenje in potrditev, da je osebna komunikacija misije znova delovala.” Več je tudi primerov iz preteklosti, kjer so bila vesoljska plovila zastopana antropomorfno: eden izmed teh je ilustrirani dnevnik, ki pripoveduje zgodbo o sondi Hayabusa japonske agencije JAXA, ki je obiskala asteroid in prinesla nekaj vzorcev na Zemljo.

Maja letos je Claudia predstavila delo skupine za komunikacijo na mednarodni konferenci o komunikaciji astronomije z javnostjo (CAP - Comunicating astronomy with public) v toplem in prijetnem Medellinu v Kolumbiji. "Prvič sem se udeležila konference CAP, o kateri sem že večkrat slišala: teden dni se raznolika astronomska skupnost, ki se ukvarja s popularizacijo, sreča in predstavi nove projekte, raziskave in rezultate, razpravlja o argumentih povezanih s posredovanjem astronomije javnosti." Med konferenco so udeleženci razpravljali o strategijah za sodelovanje različnih publik, uporabi socialnih omrežij, nekonvencionalni komunikaciji, povezavi med astronomijo in umetnostjo. "Ena izmed tem, ki me je navdušila, je bila vizualizacija astronomskih podatkov, še posebej v trenutni dobi velike količine podatkov (Big Data). Gre za pomemben vidik komunikacije, in to ne samo ko obveščamo javnost: pomembna je tudi za interno komunikacijo med znanstveniki in poglobljeno razumevanje niza podatkov, predvsem pri raziskovalcih , ki so vključeni v raziskave.

Pogovarjali smo se tudi o sonifikaciji, ki so jo uporabili tudi v primeru komunikacije Rosette, ko so javnosti predstavili nihanje magnetnega polja, ki ga je sonda opazila v bližini kometa. Druga prevladujoča tema je bila sodelovanje med znanostjo in umetnostjo: pri tem ne gre samo za možnost, da dosežemo novo publiko, marveč tudi za pravo partnerstvo, stičišče različnih a hkrati podobnih pristopov. Vse to je potekalo v okviru Parque Explora, interaktivnega modernega znanstvenega muzeja, ki ga obiskuje dnevno veliko šolarjev in v katerem je tudi čudovit planetarij, kjer smo si lahko ogledali nekaj zelo zanimivih predstav o vesolju, ki jih je pripravila ekipa iz Medellina."


Misija Rosetta pa seveda ni edina, s katero se Claudia aktivno ukvarja: "Letošnje leto se je začelo z misijo LISA Pathfinder, ki je iz številnih vidikov zelo drugačna od Rosette: gre za preizkus tehnologije za opazovanje gravitacijskih valov iz vesolja. Izstreljena je bila lanskega decembra, začela je delovati marca letos in je že doprinesla pomembne znanstvene rezultate, ki so bili predstavljeni v začetku junija. Vsebina je zelo tehnična vendar je zanimala tako novinarje kot celo nišo občinstva, verjetno tudi zaradi odkritja gravitacijskih valov, o katerem je poročal eksperiment LIGO pred nekaj meseci. Druga misija, ki je ravnokar javno predstavila svoje podatke, je Gaia, Esin satelit za precizno astrometrijo: merjenje lokacij milijarde zvezd v Galaksiji za določanje njihovih razdalj in hitrosti ter preučiti strukturo naše Galaksije do visokih podrobnosti. Gre za zelo zanimiv projekt, zlasti v zvezi s prikazom tega ogromnega nabora podatkov. In seveda zadnja faza Rosette, ki bo zaključila svojo misijo konec septembra, z drugim legendarnim pristankom na kometu 67P. Na koncu pa naj poudarim še en vidik, na katerem delamo letos, in sicer sodelovanje z umetniki: ESA je pred kratkim pripravila projekt art&science@ESA v sodelovanju z avstrijskim inštitutom Ars Electronica in številnimi evropskimi kulturnimi središči, vključno z Galerijo Kapelica Zavoda Kersnikova v Ljubljani. Pri tem smo bili zelo radovedni kakšne projekte bodo predstavili umetniki iz vsega sveta, ki jih zanimajo astronomske raziskave, raziskovanje Sončnega sistema in študij naše vloge v vesolju."

Na sliki je umetniški prikaz sonde Rosetta, Fileja in kometa, predstavljen v blogu Rosetta Art Tribute z ostalimi umetniškimi deli (Avtorstvo: Giorgio Tardonato)


Claudia dodaja, da je bilo njeno delo res raznoliko: od pisanja poljudnoznanstvenih člankov in koordinirala zbiranje spremljevalnega grafičnega materiala do socialnih omrežij in bloga misije. Predvsem pa je šlo pri tem za usklajeno skupno delo. “V svojem delu sem se naučila ogromno ne samo o komunikaciji marveč tudi o znanosti! Moja izobrazba v astronomiji in kozmologiji je bila osredotočena na analizo vesolja na velikih skalah – od jat galaksij do kozmičnega širjenja – in nikoli se v svojem študiju nisem poglobila v komete. Z Rosetto pa sem imela možnost, da sem prevrednotila pomembno vlogo, ki so jo ti imeli v zgodovini znanosti, od antične astronomije do odkritij v zadnjih desetletjih, ki so sad predvsem vesoljskega raziskovanja. Iz tega poglobljenega študija se je med drugim rodila epizoda serije “Nekoč, v davnih časih...”, ki je posvečena zgodovini kometov v tisočletjih.”

Kateri izmed dveh, Rosetta ali File, je Claudiji bolj pri srcu? “Zelo sem navezana na oba, če naj izbiram med njima pa bi rekla, da je Rosetta tista, ki jo nosim v srcu. File je bil pomemben del znanstvene misije – in zato tudi del zgodbe, ki smo jo ustvarili okrog tega. V kratkem času nas je prevzel na intenziven način, polnim drame in preobratov. Rosetta pa je bila v zadnjih dveh letih stalna prisotnost, ki nam je podarila čudovite slike kometa in vedno bolj razburljive znanstvene rezultate. Nenazadnje je v risanki Rosetta ženski lik in kot tak tudi poklon številnim ženskam vključenim v znanstvene in tehnološke raziskave. Kako naj potem takem ne bi navijala za njo?”

Dunja Fabjan

članek je bil v strnjeni obliki
objavljen v reviji Presek (št.1 let. 44)

--------------------------------------------------------

(*) Kamen iz Rosette, na katerem je bilo vklesano besedilo v starem egipčanskem jeziku, grščini in v hieroglifih, je bil ključ, s katerim je arheologom uspelo razvozlati pomen hieroglifov. Kamen, ki ga sedaj hrani British Museum v Londonu, so našli v mestu Rashid (latinizirano v Rosetta) v Nilovi delti. Misija Rosetta naj bi podobno kot kamen iz istoimenskega mesta astronomom pomagala razvozlati zapleteno zgodbo nastanka Osončja.

(**) Poleg znanstvenofantatičnega kratkega filma Ambition si lahko ogledate še epizodo, ki jo je Esa objavila tik pred koncem misije: Ambition - Epilogue.

(***) Več o delu skupine za komunikacijo si lahko preberete v 19. številki revije CAP (Communicating Astronomy with the Public), ki je bila posvečena Rosetti in še posebej strategiji in aktivnostim s katerimi so komunikatorji znanosti na Evropski vesoljski agenciji znali vzbuditi v publiki zanimanje do te uspešne misije.

--------------------------------------------------------

O Rosetti na Portalu v vesolje: