Nov instrument, novo odkritje. Astronomi so z instrumentom MUSE (Evropski Južni Observatorij) opazovali 19 kvazarjev in okoli vseh odkrili svetle haloje plina. Gre za eno izmed prvih neposrednih opazovanj kozmične mreže, ki se razteza po Vesolju. Lastnosti halojev se dramatično razlikujejo od napovedi teoretičnih modelov.
Že dolgo je znano, da galaksije niso zgolj izolirani otoki zvezd v praznem prostoru Vesolja. Prav nasprotno! Galaksije so svetilniki, ki se nahajajo na razpotjih kozmične mreže, največje strukture v Vesolju. Kozmično mrežo sestavljajo filamenti temne snovi - snovi s smešnimi lastnosti, ki ne interagira s svetlobo in je zato ne vidimo, ima pa običajne gravitacijske lastnosti - ter plina vodika in helija, torej prvotne snovi, ki je nastala po Velikem poku. Mreža se razprostira po celotnem Vesolju. Na določenih mestih se sčasoma zbere dovoljšnja količina snovi, ki se pod vplivom lastne gravitacije začne sesedati in tvoriti zvezde ter posledično galaksije.
Računalniške simulacije nam pomagajo pri razumevanju Vesolja. Zgoraj je prikazana kozmična mreža, izračunana v eni izmed simulacij. Mrežo sestavljajo plin in temna snov. Svetle pike predstavljajo izredne zgostitve v mreži - galaksije. Vir
Raziskovanje kozmične mreže, torej porazdelitve snovi v Vesolju, je zahtevno, saj mreža sama po sebi ne sveti. Vidimo in proučujemo jo lahko le posredno (npr. z natančnimi spektroskopskimi opazovanji velikega števila oddaljenih galaksij - lastnosti snovi med galaksijo in nami se namreč odtisnejo v spekter galaksije). V astronomiji pa smo vajeni da z malo sreče (in pameti!) lahko zaobidemo marsikatero na videz nepremagljivo oviro. V tem primeru nam pomagajo kvazarji.
Kvazarji so galaksije z aktivnim jedrom. Kaj to pomeni? V središču večine galaksij se nahaja ogromna črna luknja. V središču naše Galaksije je tako črna luknja z maso, ki je več kot milijonkrat večja od mase Sonca. Impresivna številka, a vseeno moramo ponižno skloniti glavo pred nekaterimi galaksijami, katerih črne luknje dosežejo maso več milijard sončevih mas. Kakorkoli, nekatere izmed črnih lukenj so aktivne. To pomeni, da sevajo svetlobo. Pravzaprav je velik delež galaktičnih jeder aktivnih, a kvazarji izstopajo po tem, da sevajo neverjetno veliko svetlobe. Njihove supermasivne luknje kot za stavo požirajo zvezde in plin, pri čemer se sprosti veliko energije. Kvazarji so najsvetlejši objekti v Vesolju, ki sevajo dolgotrajno (ne pa zgolj za kratek čas, kot na primer izbruhi sevanja gama).
Slika razloži koncept instrumenta MUSE. Z opazovanjem astronomskega objekta ne pridobimo zgolj ene njegove slike, temveč ogromno slik, pri čemer je vsaka posneta v drugi valovni dolžini svetlobe, ki jo oddaja opazovani objekt. Vir
Kvazarje opazujemo že desetletja. Brez teh svetlih objektov, ki jih lahko opazujemo kljub temu, da so daleč daleč stran, bi bilo naše znanje o Vesolju precej slabo. No, pred kratkim je bilo 19 bližnjih (in zelo svetlih) kvazarjev opazovanih z instrumentom MUSE. Gre za čudovit instrument, ki obenem služi kot navadna kamera (s katero v visoki ločljivosti posnamemo sliko objekta) ter spektrograf. S tem instrumentom v vsaki točki ločljivostnega elementa posnamemo spekter. Z drugimi besedami, pridobimo 3D sliko objekta, torej sliko v številnih valovnih dolžinah. Instrumenti s podobnim konceptom so sicer obstajali že prej, a MUSE ima prednost izredne ločljivosti in možnost opazovanja zelo temnih objektov. Torej, kvazarji sevajo izjemno količino svetlobe. Ta svetloba med drugim obseva del kozmične mreže, ki obdaja kvazar, se siplje na plinu, in se odbije proti nam. Ali lahko z opazovanjem prostora okoli takšnih kvazarjev opazimo takšno odbito svetlobo ter s tem strukturo samo?
Posnetki kvazarjev in njihove okolice. Posamezna slika je posneta v valovni dolžini Ly-alpha emisijske črte v mirovnem sistemu kvazarja. Opazna je očitna struktura medgalaktičnega plina (haloji), ki se razprostirajo okoli centrov kvazarjev. Vir
Odgovor je seveda: da! MUSE je pokazal zobe in prinesel prelepe rezultate. Znanstveniki so bili nemalo presenečeni, ko so opazili halo svetlobe okoli vseh devetnajstih kvazarjev - v vseh primerih so opazili medgalaktični plin v bližini kvazarjev. Haloji imajo polmer do 300000 svetlobnih let (za primerjavo, premer naše Galaksije je približno 100000 svetlobnih let). Ni še jasno, ali podoben halo najdemo okoli vseh kvazarjev, ali je šlo zgolj za naključje, povezano z izbiro opazovanega vzorca. A jasno je, da gre za zelo pomembno odkritje. Med drugim se je izkazalo, da je temperatura plina halojev precej nizka - kakšnih 10000 stopinj Celzija. Ta številka je povsem v nasprotju z napovedmi teoretičnih modelov in simulacij, ki v bližini galaksij predvidijo temperature plina v višini okoli milijon stopinj Celzija.