Kaj bi lahko bilo astronomsko ozadje Betlehemske zvezde? Je bila komet, konjunkcija Jupitra in Saturna ali supernova?
Giottova upodobitev prihoda modrecev z vzhoda. Zgodovinsko-astronomski podatki kažejo, da se je Kristus rodil med leti 7 in 4 pr. n. št., noben datum pa ni zanesljiv.
Betlehemska zvezda
Andrej Guštin
Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji pod kraljem Herodom, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in spraševali: »Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.« Tedaj je Herod skrivaj poklical modre in jih skrbno spraševal o času, kdaj se jim je zvezda pokazala. Nato jih je poslal v Betlehem z naročilom: »Pojdite in natančno pozvedite o detetu. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili …
Sveto pismo Nove zaveze, Matejev evangelij
Zvezda ali kaj drugega?
Ali lahko Matejevemu opisu damo kakršno koli stvarno astronomsko vrednost? Evangelij je namreč zapisal dobrih 50 let po Jezusovem rojstvu in ni znano, kdo mu je to pričevanje posredoval. Vsekakor gre za ustno izročilo, ki je gotovo doživelo številne »popravke«, kot se pri takem načinu prenašanja dogodkov pač rado zgodi. V ostalih delih nove zaveze rojstvo Jezusa Kristusa podrobneje opisuje le še Luka, toda povsem drugače kot Matej. Žal je opis z astronomskega stališča tako skromen, da so razprave o »zvezdi« vodnici lahko le bolj ali manj verjetna ugibanja. Že sam pojem »zvezda« je lahko sporen in lahko pomeni vse, od kometa, planeta ali več planetov do utrinka. V tistem času Judi niso prakticirali opazovanja neba in ne astrologije. Ta je bila celo prepovedana, saj je veljala za pogansko navado Grkov. Pričevanje o Betlehemski zvezdi torej temelji na opazovanjih ljudi, ki niso bili vešči gledanja v nebo.
Modreci z vzhoda
Ali je kljub skromnim podatkom mogoče karkoli zanesljivega reči o Betlehemski zvezdi? Očitno se je zgodil nebesni pojav, ki je bil v očeh modrecev z vzhoda tako pomemben, da so krenili v Jeruzalem. Če hočemo pojasniti pojav Betlehemske zvezde, moramo ugotoviti, kaj bi bil za tiste čase zares (astrološko) pomemben dogodek. Še prej pa, kdo so bili modreci z vzhoda. To vsekakor niso bili sveti trije kralji, saj v svetem pismu ni govora ne o kraljih in ne o njihovem številu. Res je, da so novorojenemu Jezusu prinesli tri darila, toda to je tudi vse. V zgodnjih slikah v katakombah je njihovo število zelo različno, ponekod jih je tudi 14. Po prepričanju sodobnih raziskovalcev so bili modreci z vzhoda duhovni, preučevalci svetih zapisov in hkrati astronomi/astrologi, ki so delovali v Babiloniji ali Perziji. Vsekakor so morali dobro poznati prerokbo iz stare zaveze, ki je prihod novega Judovskega kralja napovedovala z astronomskih dogodkom. Nebesna znamenja, da so krenili na 1000 kilometrov dolgo pot v Judejo, so torej morala biti izredno trdna.
Ameriški astronom Michael Molnar je slučajno kupil rimski novec iz Sirije, ki naj bi ga skovali v času Kristusovega rojstva. Na njem je upodobljeno ozvezdje Oven, ki se ozira na neko svetlo zvezdo in Luno. Ta nenavadna astronomska podoba je Molnarja spodbudila, da je začel preučevati mitologijo in povezanost ozvezdij z Judejo. Odkril je, da v tistem času ni bilo ozvezdje Ribi najpomembnejše, temveč Oven. Svetla zvezda na novcu pa naj bi bil Jupiter – Zevsova zvezda. 20. marca in 17. aprila leta 6 pr. n. št. je Luna šla v neposredni bližini Jupitra. Po Molnarjevem mnenju je bil to najpomembnejši razlog, da so modreci obiskali novorojenega Jezusa Kristusa. Se je torej rodil spomladi leta 6 pr. n. št.?
Kdaj se je Jezus rodil?
Astronomi lahko za izbrani kraj in čas izračunajo videz neba, kar pa lahko danes s primernim programom naredi vsakdo na domačem računalniku. Toda če bi hoteli »pogledati« v nebo, kakršnega so videli modreci, bi morali poznati predvsem pravi čas, saj je njihovo opazovališče znano. Kako enostavno bi bilo, če bi se Jezus Kristus res rodil 25. decembra leta 1! Žal je v ta datum vpletenih kar nekaj okoliščin. Leta 45 pred našim štetjem je Julij Cezar uvedel tako imenovani julijanski koledar. Začetek štetja tega koledarja je bil v veljavi vse do 6. stoletja, dokler ni rimski menih Dionysius Exiguus predlagal, da se nova doba štetja koledarja mora začeti z izjemnim dogodkom Kristusovega rojstva. Pri preračunavanju tega datuma se je naslanjal na obdobja vladavin rimskih vladarjev, žal pa je pri tem izpustil 4 leta vladavine Avgusta. Menih je imel tudi težave z razumevanjem ničle, tako da se štetje pred Kristusom konča z letom 1, novo štetje pa ne z letom 0 temveč 1 po Kristusu. Jezus se je torej moral roditi 5 let pred njegovim štetjem, vendar ta ocena ni dovolj dobra. Bolje je izhajati iz drugih dogodkov iz Nove zaveze in rimskih zapisov. Eden od teh je križanje, ki je bilo v času Poncija Pilata, guvernerja Judeje med leti 26 in 36 našega štetja. Križanju naj bi sledil Lunin mrk, zato nekateri menijo, da je datum njegove smrti 3. april 33. Toda to še nič ne pove, saj ni znana Kristusova starost. Po Luku naj bi bil približno trideset, po drugih bibličnih pričevanjih pa »še ne petdeset«.
Nova zaveza ponuja še druge podatke o Jezusovem rojstnem dnevu, od časa vladavine Heroda, ki naj bi umrl 4. leta pr. n. št., do popisa prebivalstva, zaradi katerega sta morala Marija in Jožef oditi v Betlehem. Vsi ti podatki skrčijo čas rojstva med leti 7 in 4 pr. n. št. To pa še vedno ni dovolj za astronomski opis Betlehemske zvezde. V tem obdobju je kandidatov za »zvezdo« veliko.
Velika konjunkcija Jupitra in Saturna decembra 2020
Kandidati
Med najbolj znanimi kandidati za Betlehemske zvezde je prihod kometa. V prid temu govori zapis v kitajski kroniki dinastije Han iz leta 5 pr. n. št., saj naj bi se komet prikazal marca oziroma aprila tistega leta. Komet bi res lahko spodbudil modrece, da so krenili na pot. Viden naj bi bil 70 dni, kar se približno sklada s časom potovanja modrecev.
So pa še druge možnosti. Modreci so gotovo videli tako imenovano konjunkcijo, dve ali več nebesnih teles blizu skupaj na nebu, Jupitra in Saturna v ozvezdju Ribi, ki se je zgodila leta 7 pr. n. št. Prav ozvezdje Ribi naj bi pripadalo Judom in občasna srečanja planetov v tem ozvezdju so imela veliko astrološko težo. No, naslednje leto so bili v konjunkciji kar trije planeti. Prihod kometa leto pozneje je zato lahko bil dober razlog za potovanje v Jeruzalem. Poleg tega so tedaj mislili, da so kometi izparine v ozračju in ne vesoljska telesa. Tako je bilo v očeh modrecev logično, da se je taka izparina ustavila nad Jezusovo rojstno hišo. Toda kometi so bili skozi zgodovino prinašalci nesreč in ne znanilci srečnih dogodkov, kot je rojstvo kralja. Je mar mogoče, da so modreci menili drugače?
Drugačno teorijo je že leta razvil 1614 postavil največji astronom tistega časa Johannes Kepler. Betlehemska zvezda bi lahko bila supernova. To je zvezda, ki eksplodira in pri tem nekaj tednov močno zasije. Bližnje supernove so tako svetle, da jih je mogoče videti tudi podnevi. Nenadni pojav »nove« zvezde bi pred 2000 leti gotovo bil nekaj posebnega, toda za njo bi se morali ohraniti ostanki. Astronomi danes poznajo številne ostanke supernov, toda noben ni star 2000 let.
Vse domneve o datumu Kristusovega rojstva imajo šibke točke, zato tega datuma verjetno tudi nikoli ne bo mogoče povsem natančno določiti. Tako bo ostalo odprto tudi vprašanje, kaj je v resnici bila Betlehemska zvezda.