V zadnjem času se je na družabnih omrežjih opazno povečala zavajajoča astronomska vsebina. Pri občudovanju spektakularnih videov in (pre)čudovitih slik moramo biti dandanes še posebej previdni. Kako vemo, ali lahko vsebini zaupamo ali ne? Nekaj napotkov najdete v tem članku.
Piše: Jure Japelj
V dobi napačnih informacij moramo biti pri vsrkavanju novic in najrazličnejših vsebin previdni. Astronomija žal sledi zaskrbljujočim trendom. Na družabnih omrežjih se pojavljajo slike in videi, ki so vizualno zapeljivi in človeka ne pustijo ravnodušnega, a so v resnici plod človeške domišljije. Sami po sebi ti produkti niso sporni in večkrat gre zgolj za umetniške izdelke. A nekateri ljudje tak produkt zaradi lastnih ambicij in promocije širšemu ljudstvu predstavljajo kot pristen prikaz sveta. Nekritično sprejemanje informacij hitro vodi v masovno deljenje produkta. Poglejmo nekaj nedavnih primerov. Pričakovano je v zadnjih dneh najbolj priljubljen vir napačnih informacij Mars.
Nedavne sleparske akcije
Slika naj bi predstavljala Marsovsko pokrajino v mraku, na nebu pa kraljujejo Zemlja, Venera in Jupiter. Vsekakor navdušujoče. A tudi neresnično. Tukaj je dober članek, ki sliko razkrinka.
Še ena panorama Marsa, tokrat z veličastnim nočnim nebom, na katerem vidimo Rimsko cesto. Gre za montažo, saj tako nočno nebo vidimo na Zemlji, ne na Marsu.
Pred nekaj dnevi nas je navdušil video pristanka roverja Perseverance. A le nekaj dni pred tem je po medmrežju zaokrožil drug video, ki naj bi prikazoval Perseverence. Obenem naj bi bil v videu posnetek zvoka z Rdečega planeta. Šlo je za popolno prevaro. Video je bil le dobro zmontiran kolaž posnetkov roverja Curiosity izpred nekaj let (Curiosity ni imel video kamere, kot jo ima Perseverance). Zvok je bil prav tako nepristen. A video je vseeno postal viralen. Delili so ga politiki in slavni igralci.
Slaba reklama znanosti
Lahko si predstavljate, kako so se po objavi viralnega nepristnega videa počutili znanstveniki, ki so deset let delali na roverju Perseverance. Le nekaj dni, preden bi objavili pravi (in po vseh standardih je šlo za neverjeten in prelomen) video, je nekdo z goljufijo zmanjšal vrednost njihovega dela.
Ne samo to, takšne poteze znanosti zmanjšujejo kredibilnost. Kar naenkrat vse več ljudi izjavlja, da ne verjamejo več ničemur, kar vidijo ali slišijo. Po eni strani je to izjemno žalostno, saj življenje postane ena sama teorija zarote. Po drugi pa je tudi nevarno, kar smo lahko videli pri širjenju napačnih informacij povezanih z virusom COVID-19.
Veliko ljudi širi napačne informacije, ker pač ne podvomijo v avtentičnost slike, videa ali članka. Vsi nismo strokovnjaki na vseh področjih, zato je to razumljivo. A običajno vir zavajajoče informacije najdemo pri uporabnikih družabnih omrežij, ki na ta način služijo denar. To so uporabniki, ki si naberejo ogromno sledilcev na račun ponarejene (ali ukradene) vsebine, ter s pomočjo vpliva služijo denar. Če ste uporabnik Twitterja, potem priporočam članek, v katerem so našteti nekateri sumljivi računi. A ti so le vrh ledene gore.
Nekaj napotkov, kako prepoznati zavajajočo vsebino
Glavni nasvet pri širjenju vsebin: poskusite obvladati impulz, in premislite preden širite vsebino. Sicer pa je tukaj nekaj uporabnih napotkov. Večina je plod mojih izkušenj s Twitterjem, a bodo prav prišli tudi na drugih platformah, v časopisih in družinskih WhatsApp skupinah, itd. Vem, da je v današnjih časih težko izgubljati ogromno energije za iskanje referenc in preverjanje pristnosti, a brez truda bomo težko spremenili trenutni zaskrbljujoči trend.
Kdo je avtor vsebine: Bolj ko je vsebina sumljiva, bolj verjetno je, da avtor ni znan. Če ob širjenju ni citiran avtor, potem bi bil osebno zelo previden. Širjenje brez reference je samo po sebi greh. Priporočam, da v tem primeru opozorite osebo, ki širi, da je širjenje materiala brez kreditiranja avtorja neetično.
Pojavljanje slike: Vzemite vprašljivo sliko in poskusite najti njeno pojavljanje na internetu. Na primer, z Googlom lahko hitro najdemo spletne strani, kjer se vprašljiva slika nahaja (verjetno obstajajo tudi druga orodja). Če je slika objavljena na zaupanja vredni spletni strani in vsebuje informacije o avtorju, je to dober znak.
Kdo širi vsebino: Ali vsebino širi oseba z imenom in priimkom? Če gre za organizacijo, je ključno pogledati zgodovino objav.
Poglejte komentarje: Na družabnih omrežjih se splača pogledati komentarje pod objavo. V primeru, da je vsebina vprašljiva, bodo poznavalci hitro na to opozorili.
Vprašajte strokovnjaka: Če ste še vedno v dvomih, vprašajte strokovnjaka.
Opravičilo in pojasnilo: Če se izkaže, da ste delili zavajajoče ali napačne informacije, to povejte svojim sledilcem. Vsak se lahko zmoti, tudi strokovnjaki, zato naj vas ne bo sram.