Leta 2019 je Gennady Borisov odkril komet. Nič posebnega, če se ne bi izkazalo, da je komet obiskovalec iz drugega osončja. Pravkar objavljeni raziskavi sta pokazali, da se komet 2I/Borisov precej razlikuje od večine kometov Sončevega sistema. Je pa v določenih pogledih podoben kometu Hale-Bopp, še enem znanem odpadniku med repaticami. Kaže, da je rojstni kraj kometa 2I/Borisov v marsičem podoben našemu delčku vesolja.
Piše: Jure Japelj
Kako je nastalo Osončje? Zakaj je na Zemlji toliko vode? To sta le dve izmed mnogih vprašanj, na katera ni enostavnega odgovora. Pri iskanju odgovora si pomagamo predvsem z asteroidi in kometi. V njihovem številu, obliki in sestavi je namreč zapisana zgodovina Osončja. Žal podobnega podrobnega vpogleda v vesolje onkraj Osončja nimamo. Vsaj do pred kratkim ga nismo imeli. Dva nedavno odkrita obiskovalca iz medzvezdnega prostora nam ponujata možnost, da prvič pokukamo v druga osončja[1].
Leta 2019 je amaterski astronom Gennady Borisov odkril komet, danes znan pod imenom 2I/Borisov. Kmalu po odkritju je v oči zbodla nenavadna orbita—komet očitno ni vezan na Sončev sistem, temveč je pripotoval od daleč stran iz medzvezdnega prostora. Decembra 2019 se je komet zavihtel okoli Sonca in nadaljeval svojo pot po vesolju.
Primerjava orbit dveh medzvezdnih teles. Rumena označuje orbito kometa 2I/Borisov, rdeča pa orbito asteroida Oumuamua. Avtor: Tony873004
2I/Borisov je šele drugo telo, za katero smo prepričani, da je prišlo iz medzvezdnega prostora. Komet ima izredno ekscentrično orbito, ki je nagnjena glede na ravnino, v kateri se planeti gibljejo okoli Sonca. Premer jedra kometa je manjši od 500 metrov. 2I/Borisov se precej razlikuje od drugega medzvezdnega obiskovalca, leta 2017 odkritega asteroida Oumuamua. Slednji ima manj ekscentrično orbito in je bolj podolgovate oblike. Obema medzvezdnima telesoma je bila skupna velika hitrost. Hitro sta švignila mimo Sonca in onemogočila daljša podrobna opazovanja.
Kometi so sestavljeni iz jedra, kome in repa. Ko je komet daleč stran od Sonca, izgleda precej dolgočasno—zgolj še ena večja skala v vesolju. Bližina Sonca segreje komet, pri čemer atomi in molekule zapustijo površje in oblikujejo komo, to je oblak plina okoli jedra. Uhajanje plina s seboj odnese tudi prašne delce. Sončev veter in svetloba odpihneta del plina in prahu, pri čemer nastane dolg rep. Plin in delci v komi in repu ponujajo vpogled v sestavo kometovega jedra.
Komet 2I/Borisov, slikan decembra 2019 z Vesoljskim teleskopom Hubble. Avtor: NASA
.png){kind=link}
Ravnokar objavljeni študiji sta si podrobno pogledali sestavo kome. V prvi so avtorji opazovali polarizacijo svetlobe, odbite od kometa. Svetloba je elektromagnetno valovanje. Sonce seva svetlobo, ki valuje v vseh mogočih smereh. Ko pa se svetloba odbije od delcev prahu, je valovanje deloma urejeno. Pravimo, da je polarizirano. Na polarizacijo vplivajo tako velikost in kemična sestava prašnih delcev kot tudi kot med Soncem in kometom ob času opazovanja. Da bi izvedeli čim več o samih delcih, so znanstveniki opazovali polarizacijo odbite svetlobe ob različnih časih.
Medtem ko se barva kometa 2I/Borisov ne razlikuje občutno od barve znanih kometov, pa ga polarizacija pokaže v drugačni luči. Pravzaprav je 2I/Borisovu podoben le komet Hale-Bopp. Starejši bralci se bodo spomnili, da nas je Hale-Bopp obiskal leta 1997. Izredno svetel komet z veličastnim repom je bil eden izmed najbolje opazovanih kometov. Bil pa je tudi eden izmed najbolj neokrnjenih. Kometu se pri vsakokratnem potovanju mimo Sonca spremeni sestava na površju. Velikosti delcev se spremenijo, kar vpliva na izmerjeno vrednost polarizacije. Hale-Bopp je komet z dolgo periodo—Sonce obide enkrat na približno 2500 let. K nam prihaja iz oddaljenih delov Osončja. Znanstveniki ocenjujejo, da je nas je pred letom 1997 obiskal le enkrat. Pred tem je milijarde let ždel na obronkih Osončja v Oortovem pasu. No, sodeč po novih meritvah je 2I/Borisov še bolj nedotaknjen, saj je bil njegov obisk verjetno prvi bližnji stik s katerokoli zvezdo.
Druga raziskava si je bolj natančno pogledala sestavo plina in prahu v komi kometa. Znanstveniki so ugotovili, da imajo delci prahu v povprečju velikost enega milimetra, kar je relativno veliko[2]. Opazili so tudi, da se je kompozicija uhajajočega plina s časom spreminjala, kar nakazuje na zapleteno in nehomogeno zgradbo.
Dognanja vsebujejo namige o kometovem nastanku. Prvi zametki kometa so verjetno nastali v bližini matične zvezde, nato pa je komet rasel z lepljenjem raznovrstnega materiala pri počasnem potovanju v zunanje dele osončja. Sčasoma je gravitacijski vpliv večjega planeta komet izvrgel iz osončja v medzvezdni prostor.
Slika kometa 2I/Borisov, pridobljena z Zelo velikim teleskopom v Čilu. Pri opazovanju je teleskop sledil premikanju kometa. Komet je potoval z izjemno hitrostjo (175000 kilometrov na uro), zato so zvezde razmazane. Slika je kombinacija več slik, posnetih z različnimi barvnimi filtri, kar je razlog za “disko” barve zvezd. Avtor: ESO/O. Hainaut
Najbolj zanimivo pri kometu je, da ni posebno nenavaden. Če ne bi imel tako izrazito drugačne orbite, bi ga kaj lahko zamenjali za otroka Osončja. 2I/Borisov nas torej ne uči le o drugih osončjih, temveč prispeva tudi k kopičenju znanja o Osončju samem.
Žal sta nas oba medzvezdna obiskovalca hitro zapustila in nista dovolila, da bi si jih podrobneje pogledali. A nič ne de! Nedavna študija je pokazala, da skozi Osončje verjetno vsako leto potuje več medzvezdnih teles (v povprečju sedem). Ni vrag da jih kmalu ne bi našli še več. Veseli tudi napoved Evropske vesoljske agencije, da ob koncu desetletja namerava v vesolje poslati sondo do neokrnjenega telesa, pa naj gre za medzvezdnega obiskovalca ali našega Osončja lista.
Naše učenje o Osončju se šele začenja.
Dodatne povezave:
Južni evropski observatorij: sporočilo za javnost
Članek Bagnulo et al. 2021
Članek Yang et al. 2021
[1] Sistem zvezde s planeti imenujemo kar osončje, pisano z malo začetnico.
[2] Ta velikost je sicer v nasprotju z ugotovitvami prve študije, ki opazovanja lažje pojasni z mikroskopskimi delci.