Že dve desetletji je tega, odkar se je kakršnokoli plovilo zares približalo Jupitrovi luni Ganimed. V ponedeljek se bo vesoljska sonda Juno Ganimedu približala na vsega tisoč kilometrov. Nadejamo se lahko lepih posnetkov in novih spoznanj o lunini sestavi, ionosferi, magnetosferi in ledenem površju.
Ganimed je največja luna v Osončju in v velikosti, ne pa v masi, presega celo planet Merkur. Ima redko atmosfero, sestavljeno iz kisika. Je edina luna v Osončju ki ima svoje magnetno polje. Lunina magnetosfera izgleda kot mehurček v razsežni Jupitrovi magnetosferi. V magnetne silnice ujeti nabiti delci (elektroni in različni ioni) ustvarjajo pasove, podobne Van Allenovim pasovom okoli Zemlje. Ni presenetljivo, da so astronomi okoli magnetnih polov že večkrat opazili aurore.
In potem so tu oceani. Ganimed je prekrita s plastjo ledu ponekod debelo tudi do 800 kilometrov. Znanstveniki so našli dokaze o prisotnosti ogromnih oceanov pod ledenim površjem. Po nekaterih ocenah bi lahko oceani vsebovali več vode kot oceani na Zemlji. Ganimed ni prva luna ali planet v Osončju, kamor bi šli iskat nezemeljsko življenje, a prisotnost vode vseeno ohranja luno na seznamu vesoljcem morebiti prijaznih kotičkov.
Luna Ganimed je bila v preteklosti že deležna pozornosti. Zgornji sliki sta kombinaciji opazovanj obeh Voyagerjev in sonde Gallileo. Barve prikazujejo geološki zemljevid. Avtor: USGS Astrogeology Science Center/Wheaton/NASA/JPL-Caltech
Luno so v preteklosti že obiskali Pioneerja 10 in 11, Voyagerja 1 in 2, Galileo in New Horizons. Nobena izmed omenjenih sond se ni vtirila okoli lune. V vseh primerih je sonda zgolj švignila mimo ter v kratkem času, kolikor ga je bilo na voljo, pridobila čim več podatkov.
NASA je oznanila, da bo Juno v ponedeljek zvečer po našem času potovala mimo lune Ganimed. Najmanjša razdalja med Juno in luno bo 1034 kilometrov. Juno bo luno opazovala s tremi instrumenti: ultravijoličnim spektrografom (UVS), infrardečim spektrografom (JIRAM) in mikrovalovnim observatorijem (MWR).
MWR bo igral pomembno vlogo za boljše razumevanje sestave ledu. Barve ledenega površja imajo različne odtenke. Temni odtenki bi lahko vsebovali led, pomešan s kamninami. MWR bo v luno poslal radijski signal in nato spremljal lastnosti odbitega signala. Z radarjem lahko znanstveniki pogledajo pod ledeno površje ter dobijo vpogled v sestavo ledu.
Ilustracija sonde Juno. Avtor: NASA/JPL-Caltech
Tudi znanstveniki na Zemlji bodo podrobno spremljali sondo. Ko se bo Ganimed znašla med Juno in Zemljo, bo sonda skozi lunino tanko atmosfero poslala radijski signal proti Zemlji. Atmosfera bo radijski signal popačila, s čimer bo delno razkrila svoje lastnosti.
Zanimivo je, da bodo kamere na sondi delovale kot detektorji nabitih delcev v lunini magnetosferi. Ko nabiti delci zadenejo detektorje, pustijo sledi na posnetih slikah. Iz slik torej lahko preberemo, koliko nabitih delcev se nahaja v magnetosferi ter kakšne so njihove energije.
S svojimi meritvami Juno pripravlja teren za prihajajoče misije. Izpostaviti velja misijo Evropske vesoljske misije JUICE (JUpiter ICy moons Explorer), katere cilj so tri največje Jupitrove lune: Ganimed, Kalisto in Evropa. JUICE se bo vtirila v orbito okoli Ganimeda in s tem dobila čas in priložnost, da luno preuči do podrobnosti. Obenem bo JUICE postala tudi prva sonda, vtirjena okoli katerekoli lune v Osončju—če ne upoštevamo naše Lune, seveda.
Vse meritve bodo končane v nekaj urah, saj bo sonda mimo lune letela s hitrostjo 19 kilometrov na sekundo. Nato pa se bo vrnila proti Jupitru. Juno se v orbiti okoli Jupitra nahaja od julija 2016. Prihajajoči obhod Jupitra bo že triintrideseti po vrsti.