Število satelitov v nizki Zemljini orbiti se vztrajno in hitro povečuje. Svetli sateliti motijo astronomska opazovanja, medtem ko njihovo število ustvarja prenatrpanost v vesolju, ki bo vodila do vse več vesoljskih smeti. Zaskrbljujoče je, da ni prave pravne ureditve problema. Kam to vodi? Kako zagotoviti trajnosten in okolju prijazen razvoj vesoljske tehnologije?

 

V zadnjih letih se je število izstreljenih satelitov izredno povečalo. Razlog je preprost: prenos tovora v vesolje nikoli ni bil cenejši. Skoraj ne mine dan, da ne bi poslušali o novi iztrelitvi satelitov, pa naj gre za nanosatelite, vojaške ali znanstvene satelite. Zadnja leta pa so na nebu začele rasti megakonstelacije, velike mreže telekomunikacijskih satelitov.

Pred dvema letoma je podjetje Starlink v vesolju začelo graditi svojo mrežo satelitov. Da bi pokril svoje ambicije, to je zagotoviti hitro internetno povezavo na vsakem kotičku obljudene Zemlje, Starlink potrebuje zelo veliko satelitov. Izgleda, da jih bo imel v vesolju vsaj 12000, a podjetje je že zaprosilo za dovoljenje za izstrelitev dodatnih 30000. Za primerjavo, trenutno je okoli Zemlje okoli 3000 delujočih satelitov.

Starlink ni edino podjetje, ki gradi mrežo satelitov. Britanski OneWeb je že začel izstreljevati lastne satelite. Ni presenečenje, da je lonček pristavil tudi Amazon. In Kitajska. In Evropa. Seznam se daljša iz dneva v dan. Po ocenah naj bi bilo v naslednjih desetih letih med 50000 in 100000 novih satelitov v Zemljini orbiti. Čezmerna rast pa vedno pride s ceno.

 

Astronomija: svetlobno onesnaženje

Sateliti so izjemno svetli. Ne svetijo sami, temveč odbijajo Sončevo svetlobo ob kroženju okoli Zemlje. Tipično jih vidimo v mraku in zori, ko smo opazovalci v Zemljini senci, medtem ko so sateliti visoko nad Zemljo osvetljeni. A višje ko je satelit, bolj dolgo v noč je osvetljen. Sateliti v orbitah nad 1000 km nad Zemljo so lahko osvetljeni celo noč.

 

Skica razloži, zakaj vidimo satelite kot svetle pike na nebu. Avtor: Jure Japelj

 

Svetel satelit, ki se znajde v vidnem polju teleskopa in kamere med opazovanjem, na posneti sliki pusti svetlo sled. Sledi posebno svetlih satelitov je nemogoče odstraniti. Še večja težava je, da takšna svetla sled kontaminira signal na drugih delih kamere. S tem pa postanejo občutljiva opazovanja, ki zahtevajo veliko natančnost, skoraj nemogoča.

Svetle sledi že povzročajo težave v raziskavah tranzientnih pojavov v večjih pregledih neba. Med najbolj oškodovanimi observatoriji bo Observatorij Vere Rubin, ki bo z opazovanji pričel v letu ali dveh. Posebnost observatorija je 8-metrski teleskop z ogromnim vidnim poljem. Lastnosti teleskopa so takšne, da bo observatorij še posebej občutljiv na svetle sledi satelitov. Podobne težave kot profesionalni observatoriji imajo sicer tudi astrofotografi.

Ne smemo pozabiti na radijsko astronomijo. Radijsko onesnaženje je na Zemlji prisotno že vse od začetkov radijskih opazovanj. Dandanes je problem vse večji, saj radijska opazovanja motijo mobilni telefoni, avtomobili, letala in razni sateliti. Astronomi tako večino časa preživijo pri filtriranju interferenčnih signalov. Ne vemo še, kako uničujoče bodo nove konstelacije satelitov za radijsko astronomijo, a prve projekcije niso vzpodbudne.

 

Vesoljske smeti

Vesoljske smeti niso hec. Že majhen delec velikosti enega centimetra lahko pri potovanju z več kot 10 kilometrov na sekundo pri trku povzroči ogromno škode. ESA v nedavnem poročilu ugotavlja, da je naše trenutno obnašanje v vesolju netrajnostno. Brez korenite spremembe delovanja vesoljskih akterjev se kaj lahko zgodi, da kmalu vesolje okoli Zemlje ne bo več varno za satelite in vesoljske postaje.





Kot smet se šteje vsako telo v vesolju, ki ne upravlja več svoje funkcije. Gre za nedelujoče satelite, dele izstreljenih raket ter večje in manjše delce, ki švigajo okoli Zemlje. Slednji največkrat nastanejo prek razpada ali eksplozije starih satelitov, občasno pa tudi prek trkov. Vse večje število satelitov v nizki Zemljini orbiti nekje med 300 in 1500 kilometrov nad površjem pomeni vse večjo verjetnost trkov.

Vesoljske agencije se problema dobro zavedajo in aktivno delujejo na rešitvah. A te ne bodo prišle zlahka. Obstoječa regulacija se s težavo prilagaja hitro rastočemu številu novih satelitov in izstrelitev. Podjetja bi pri izdelavi satelitov morala poskrbeti za varno in kar se da hitro odstranitev satelitov iz orbite po končanem delovanju. Čeprav je v zadnjem času opazen napredek, vsi priporočil še vedno ne upoštevajo dosledno. Ne pomaga, da se različne države, ki delujejo v vesolju, težko pogovarjajo med seboj.

 

Sateliti ja, a na trajnosten način

Astronomi imamo do konstelacij razumljivo čustven odziv. A problem presega znanstveno panogo. Možno je, da bo precej satelitov vidnih s prostim očesom dolgo v noč[1]. Migljanje nočnega neba je mogoče zanimivo dan ali dva, potem pa postane utrujajoče. Umetna svetloba uničuje temno nebo, ki številnim ljudstvom sveta predstavlja kulturno dediščino in povezavo s predniki, drugim morda prepotreben pobeg iz osvetljenega in histeričnega mestnega okolja.

Vesoljski prostor okoli Zemlje moramo razumeti kot omejen naravni vir, s katerim moramo upravljati odgovorno. Trenutna telekomunikacijska tekma med podjetji in narodi bo brez ustrezne regulacije vodila do že velikokrat videnega rezultata, to je izčrpanega vira—v tem primeru je vir prostor okoli Zemlje. V najslabšem a ne neverjetnem scenariju, to je trku številnih satelitov, lahko človeštvo izgubi dostop do vesolja in do vesoljskih tehnologij.

Seveda potrebujemo satelite. A ne potrebujemo jih toliko in ni potrebe, da bi bili tako svetli. Z nekaj politične volje se problem satelitov lahko reši, za to pa bo potrebno aktivno delovanje ljudi.

 

Kaj lahko naredimo mi?

Realnih pravnih ukrepov za ustavitev glavnih akterjev ni. Najboljši način ureditve situacije je ozaveščenost. Širite informacije o problemu, debatirajte s prijatelji, sorodniki in znanci. Bolj ko o satelitih govorimo, bolj je verjetno, da bodo vlade sveta aktivno ukrepale. Slovenija je majhna, a ima ravno tako pravico do svojega neba.


 

Če bi radi razširili informacije o problemu, si lahko pomagate s posterji, ki smo jih pripravili za vas. Posterje dobite tukaj. Lahko jih tiskate, širite na družabnih omrežjih, itd.

 

Dodatno gradivo:

Podcast Temna stran Lune: pogovor o opisanem problemu
Losing the Sky: nedavni pogovor med številnimi strokovnjaki (v angleščini)



[1] Starlink se trudi potemniti svoje sateliti, a zaenkrat le delno uspešno. Kaj lahko se zgodi, da se neko drugo podjetje ali država s svetlostjo svojih satelitov ne bo ukvarjala, kar bi bilo katastrofalno.