Znanstveniki so odkrili zvezdo z nenavadno, sedem let trajajočo potemnitvijo. Analiza opazovanj je pokazala, da je potemnitev najverjetneje povzročila manjša zvezdna spremljevalka s prašnim diskom, ki je potovala med nami in zvezdo.

 

 

Zvezdam na nebu se navidezni sij spreminja. Spremembe še posebej enostavno opazimo, če se zgodijo na relativno kratkih časovnih skalah. Nekaterim zvezdam se sij spreminja periodično, pri drugih so spremembe enkratne in neponovljive.

Spremembe so lahko posledica dogajanja v zvezdi sami ali pa jih povzroči zunanji dejavnik, kot je nenadno zakritje zvezde pri prehodu prašnega oblaka med zvezdo in Zemljo. V obeh primerih pa nenadne spremembe sija astronomom pomagajo razumeti tako zvezde same kot njihovo okolico.

Raziskovalca Anastasios Tzanidakis in James Davenport se zanimata za prak takšne zvezde z nenavadnimi spremembami sija. In tako sta prišla na sled spremenljivi zvezdi z imenom Gaia17bpp. Satelit Gaia, po katerem je zvezda dobila ime, je opazil, da je zvezda v zadnjih dveh letih in pol postala občutno svetlejša. 

 

Zvezda Gaia17bpp na sliki, posneti s pregledi neba Pan-STARRS1 in DSS. Avtor: Anastasios Tzanidakis/Pan-STARRS1/DSS

 

Gaia vesolje opazuje od leta 2014, zato opazovanja zvezde ne segajo prav daleč v preteklost. Raziskovalca sta se zato zakopala v arhivske podatke drugih pregledov neba, kot so Pan-STARRS1, WISE/NEOWISE in ZTF. Zbrani podatki so pokazali, da je zvezda od leta 2010 do 2012 potemnela kar za faktor 45000. Naslednjih sedem let se njen sij ni bistveno spreminjal, zadnja tri leta pa je zopet postala svetlejša.

Analiza je pokazala, da se sij zvezde same v tem času ni spreminjal. Razlog za nenadno potemnitev je verjetno v njenem nenavadnem okolju. Šlo naj bi za dvojni zvezdni sistem, pri čemer naj bi rdečo napihnjeno zvezdo spremljala majhna zvezda, obdana s prašnim diskom. Svetlejša orjakinja je potemnela, ker se je disk znašel med nami in zvezdo.

Zvezdi sta precej vsaksebi, zato traja okoli tisoč let, preden zaključita eno orbito. Prehoda diska prek zvezde tako še lep čas ne bomo mogli ponovno opazovati.

V zadnjih letih so znanstveniki našli kar nekaj podobnih prašnih sistemov. Najbolj znan med njimi je zvezda Epsilon Voznika, ki potemni za dve leti vsakih 27 let. Novi sistem je med vsemi najbolj ekstremen, saj lahko potemnitev opazujemo kar sedem let.

Vir prašnega diska je zaenkrat še stvar debate. Vsekakor pa odkritje pomeni, da je podobnih sistemov v vesolju še veliko.

Rezultate raziskave so raziskovalci predstavili na 241. srečanju Ameriške astronomske skupnosti.



Naslovna slika: Skica zvezde Gaia17bpp delno zakrite z oblakom prahu, ki obdaja manjšo zvezdo. Avtor: Anastasios Tzanidakis