Raziskovalci so v novi raziskavi s pomočjo več deset tisoč prostovoljcev pokazali, da nočno nebo postaja vedno svetlejše. Prva globalna študija svetlobne onesnaženosti je pokazala, da podatki obstojočih satelitov onesnaženost podcenijo.
Ni skrivnost, da dandanes nismo več priča pristnemu nočnemu nebu. Večina nas živi v urbanih okoljih, kjer so nam, z nekaj najsvetlejšimi izjemami, zvezde nedostopne. Razlog je svetlobno onesnaženje.
Umetna svetloba ne predstavlja težav le zvezdogledom in astronomom. Vedenjski vzorci in fiziološki procesi številnih živali so odvisni od dnevnega cikla, ki je zaradi umetne svetlobe podrt.
Raziskave svetlobnega onesnaženja na globalni ravni so redke. Obstoječi sateliti, ki bi takšno nalogo opravili relativno enostavno, zaenkrat nimajo dovolj dobre natančnosti in občutljivosti. Raziskovalci so se zato za pomoč obrnili k ljudem. V okviru projekta “Globe at Night” od leta 2006 prosijo prostovoljce, naj jim redno posredujejo podatke o svetlobni onesnaženosti na mestu, kjer živijo.
Sodelujoči so nočno nebo opazovali v optimalnih pogojih, ko zvezd niso zastirali niti oblaki niti sij Lune. Svoja opažanja so primerjali z osmimi diagrami zvezdnatega neba, ki so ga v naprej pripravili organizatorji akcije. Vsak diagram predstavlja nebo v primeru različne stopnje svetlobnega onesnaženja. Svoje meritve so udeleženci nato vnesli v spletni obrazec. Raziskovalci so prejeli podatke 51,351 udeležencev s celega sveta med leti 2011 in 2022. Pridobili so podatke iz 19,262 lokacij, med njimi jih je bilo 3,699 iz Evrope.
Vpliv svetlobnega onesnaženja na vidljivost zvezd. Avtor: NOIRLab/NSF/AURA, P. Marenfeld
Raziskovalci so pred kratkim analizirali podatke in jih objavili v reviji Science. Presenečeni so ugotovili, da se svetlobno onesnaženje hitro povečuje. Tako se v Evropi svetlost nočnega neba povečuje za 6.5 procentov na leto, v Združenih državah Amerike pa kar za 10.4 procente na leto. V povprečju se je svetlost povečala za 9.6 procenta na leto. “Recimo, da se bo trend nadaljeval. Otrok, ki se sedaj rodi na mestu, kjer je vidnih 250 zvezd, bo na svoj 18. rojstni dan lahko videl le še 100 zvezd,” je situacijo ilustriral prvi avtor članka Christopher Kyba iz Ruhr-Universität Bochum v Nemčiji.
Zanimivo je, da se poslabšanje razmer ne ujema z opažanji satelitov (za lokacije, kjer je primerjava mogoča). Razlog je verjetno javna razsvetljava. Sateliti so bolj občutljivi na svetlobo, ki je usmerjena navzgor. A za svetlobno onesnaženje je najbolj kritična horizontalno izsevana svetloba. Osvetljene reklame in fasade tako postajajo vse bolj problematične, a sateliti njihov prispevek komaj registrirajo.
Drugi razlog je prehod na LED svetila, ki izsevajo več modre svetlobe. Po eni strani so človeške oči ponoči bolj občutljive na modro svetlobo, po drugi strani pa se modra svetloba tudi bolj siplje v atmosferi kot rdeča. Trenutni sateliti pa niso občutljivi na takšno svetlobo.
Raziskava ima tudi svoje omejitve. Večina sodelujočih prihaja iz Evrope in Severne Amerike. Pričakovati je, da se je svetlobno onesnaženje še hitreje slabšalo v svetu v razvoju.
Projekt še vedno zbira nove podatke, zato ste vabljeni, da s svojim sodelovanjem prispevate k raziskavam tega perečega problema.