Vesoljski teleskop James Webb je med testnimi opazovanji posnel asteroid, za katerega se je izkazalo, da ga še ne poznamo. S premerom med sto in dvesto metri je asteroid eden najmanjših znanih asteroidov glavnega asteroidnega pas. Znanstveniki pričakujejo, da bo vesoljski teleskop igral pomembno vlogo pri odkrivanju podobno velikih asteroidov.
Glavni asteroidni pas se nahaja med orbitama Marsa in Jupitra. Čeprav gre za ogromen pas, v njem ni veliko snovi: njegova masa naj bi znašala vsega 3 procente mase Lune.
Pas igra pomembno vlogo pri razvoju notranjega dela Osončja. Trki med asteroidi ustvarjajo prah, ki po spirali potuje proti Soncu, medtem ko nestabilnosti asteroidom pasu spreminjajo orbite in jih pošiljajo, med drugim, proti Zemlji. Trenutno poznamo okoli 1.1 milijona asteroidov, od tega je večina v asteroidnem pasu. Ker pa je pas tako daleč, je v njem težko videti asteroide velikosti zgolj nekaj sto metrov. O pasu in družini asteroidov imamo torej nepopolno sliko.
Ko se je vesoljski teleskop JWST lansko leto parkiral v orbito okoli točke L2, je najprej moral iti skozi dolg program testiranj. Pri tem je opazoval vse od galaksij, eksoplanetov, zvezd, planetov in asteroidov.
Raziskovalci so med drugim z instrumentom MIRI opazovali leta 1998 odkrit asteroid (10920) 1998 BC1. Gre za približno deset kilometrov veliko skalo glavnega asteroidnega pasu. Z opazovanji so raziskovalci testirali filtre instrumenta. Zanimalo jih je, kako se opazovanja primerjajo z (kalibriranimi) opazovanji zemeljskih teleskopov. No, opazovanja so se izkazala za ponesrečena, saj je bil asteroid presvetel za Webba, poleg tega je imel teleskop težave tudi s sledenjem.
Med analizo slik pa so astronomi presenečeni našli še en temen asteroid. Detektiran je bil v vseh devetih filtrih instrumenta, obenem pa se je med posameznimi ekspozicijami premikal po nebu.
Zgoraj so prikazane slike polja v treh različnih filtrih. Svetla pika je asteroid (10920) 1998 BC1. Spodnje slike so iste slike poravnane tako, da se novi (obkrožen) asteroid lažje prepozna. Avtor: Müller et al.
Novi asteroid ima premer med 100 in 230 metri in je bil v času opazovanj od Sonca oddaljen med 300 do 375 milijonov kilometrov. Njegova orbita naj bi bila rahlo eliptična in blizu ravnine ekliptike. Ker je opazovanje potekalo le kratek čas, je orbito težko izračunati natančno.
Po ocenah naj bi bilo v asteroidnem pasu okoli milijarda podobno velikih asteroidov. Velika številka in občutljivost Webba pomenita, da bo teleskop skoraj vedno, ko bo usmerjen proti pasu, našel nov asteroid! Pri iskanju podobnih asteroidov mu bo v prihodnosti delal družbo NEO Surveyor, prvi vesoljski teleskop namenjen iskanju asteroidov.
Rezultati so bili objavljeni v reviji Astronomy & Astrophysics.
Vir naslovne slike: Ilustracija sivega nesimetričnega asteroida. Image Credit: N. Bartmann (ESA/Webb), ESO/M. Kornmesser and S. Brunier, N. Risinger