Raziskovalci in raziskovalke so predstavili analizo trka vesoljskega plovila DART v asteroid Dimorphos. Trk je obhodni čas Dimorphosa okoli spremljajočega asteroida Didymosa spremenil za 33 minut. Uspešna misija je dober obet za zagotovitev obrambe planeta pred nevarnimi asteroidi.

 

Pred slabega pol leta, na 26. septembra 2022, je Nasino vesoljsko plovilo DART treščilo v asteroid Dimorphos, manjšega v asteroidnem dvojcu Didymos-Dimorphos. Namen dejanja je bil nekoliko spremeniti orbito manjšega asteroida. To jim je tudi uspelo: obhodni čas Dimorphosa okoli spremljevalca se je zmanjšal za debelih 33 minut.

Uspešen poizkus je pokazal, da bi lahko v prihodnosti podobno spremenili orbito nevarnega asteroida, ki bi bil na poti proti Zemlji (Dimorphos nam ni nevaren). A zavedati se moramo, da je Dimorphos relativno majhen asteroid premera 160 metrov—spremeniti orbito kilometrskega asteroida bi bil povsem drugačen izziv. Kljub natančnim simulacijam tudi ne vemo najbolje, kaj se zgodi pri trku.

 

Površje asteroida Dimorphos je plovilo DART posnelo tri sekunde pred trkom. Z belo je označeno, kam je treščil DART, pri čemer podolgovata pravokotnika označujeta velika sončna panela. Največja skala na sliki v premer meri okoli 6.5 metra. Avtor: NASA/Johns Hopkins APL

 

Včeraj smo dobili nekaj odgovorov. Znanstveniki in znanstvenice so objavili pet člankov v reviji Nature, kjer so predstavili misijo in rezultate opazovanja trka.

Plovilo DART je tik pred trkom na Zemljo poslalo zadnjo sliko površja asteroida. Pred tem ni bilo jasno, kako površje izgleda—lahko bi bila ena sama velika gladka skala ali pa grušč pomešan z večjimi skalami. Izkazalo se je, da gre za slednje. Iz slik so raziskovalci ugotovili, da je eno krilo s sončnimi paneli pred trkom podrgnilo ob večjo skalo.

Trk je potekal kot načrtovano: plovilo je asteroid zadelo v nasprotni smeri gibanja okoli Didymosa. Sprememba obhodnega časa asteroida v primeru takšnega trka je bila ocenjena na sedem minut—a le, če bi bil asteroid trdna skala. Zaradi šibko vezanega kamenja je ob trku s površja izstrelilo okoli tisoč ton materiala, kar je poskrbelo za dodaten potisk v nasprotni smeri gibanja (podobno kot povratni sunek strelnega orožja). Kot rečeno, se je obhodni čas spremenil za 33 minut.

Ker je večina asteroidov podobne sestave, je ugotovitev dobra novica. Večja učinkovitost spremembe orbite pomeni, da bomo imeli v primeru nevarnega asteroida več časa za pripravo podobne misije in izvršitev načrta.

 

Posnetki materiala, izvrženega v vesolje po trku s plovilom DART. Posnetki so bili narejeni 1.9 ur, 1.7 dni in 11.9 dni po trku. Celoten film je na voljo tukaj. Avtor: NASA, ESA, STScI, J. Li (PSI)

 

Izvržen material pri trku je ustvaril rep—asteroid smo spremenili v komet. A čeprav poznamo veliko kometov, še nikoli nismo podrobno opazovali začetek nastanka repa.

Raziskovalci so izkoristili priložnost in posledice trka spremljali 18.5 dni z vesoljskim teleskopom Hubble, pri čemer je bil prvi posnetek narejen vsega 15 min po trku. Kmalu po trku vidimo stožčast sij: material zapušča asteroid s hitrostjo, višjo od 6.5 kilometrov na uro (hitrost, ki je potrebna, da delec uide gravitacijskemu privlaku asteroida). Sedemnajst ur po trku se je material začel vrtinčiti, kar je posledica gibanja dvojnega asteroida. Nato je sončna svetloba material odpihnila v rep, ki se je na neki točki razdelil na dva dela. Zaenkrat še ni jasno, kaj je vodilo do nastanka dveh repov. Ena izmed hipotez pravi, da je nekaj večjih skal padlo nazaj na asteroid in izstrelilo dodaten material.

Pri uspehu misije so ključno prispevali opazovalci na Zemlji. Ker je bil trk viden le na določenih delih Zemlje, so se raziskovalci povezali z ljubiteljskimi astronomi. Prav majhni teleskopi so ujeli sam trk.

Naslednje leto bo Esa proti asteroidnemu dvojcu poslala Hero, ki si bo natančno pogledala razdejanje, ki ga je za seboj pustil DART.