Pred petimi leti so astronomi detektirali edinstven eksploziven pojav, ki se ga je prijel vzdevek “krava”. Kljub številnim študijam narava pojava ostaja nepojasnjena. Nova raziskava je pokazala, da je bila eksplozija izredno sploščena—tako sploščene eksplozije v vesolju znanstveniki še niso videli.
Astronomi so 16. junija 2018 detektirali silovito eksplozijo v okoli 200 milijonov svetlobnih let oddaljeni galaksiji. Eksplozija z oznako AT 2018cow je v nekaj dneh postala izjemno svetla, nakar je prav tako hitro ugasnila—takšnega obnašanja astronomi niso opazili še nikoli prej.
Tranzient, kot imenujemo vsak nov in kratkotrajen vir svetlobe v vesolju, je med znanstveniki požel veliko pozornosti. Opazovanja s številnimi teleskopi z Zemlje in vesolja so pokazala, da ne gre za eno izmed znanih eksplozij, kot so supernove, izbruhi sevanja gama ali plimska raztrganja zvezd, temveč za povsem nov tip vesoljske eksplozije.
AT 2018cow je prvi in daleč najbolj študiran izmed štirih odkritih predstavnikov razreda hitrih modrih optičnih tranzientov. Kot pove že samo ime, se njihov sij spreminja na kratkih časovnih skalah v primerjavi s supernovami. Zaenkrat še ne vemo, kaj bi lahko vodilo do takšne eksplozije.
V astronomiji velja pravilo, da različne tehnike opazovanja vodijo do rešitve uganke. Pred kratkim je skupina astronomov in astronomk predstavila opazovanja polarizacije svetlobe tranzienta AT 2018cow in pomembno ugotovitev: eksplozija je bila vse prej kot sferična. Pri raziskavi, ki bo objavljena v reviji MNRAS, je sodelovala tudi Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo in Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici.
Polarizacija svetlobe nam pove, v kateri smeri nihajo električna in magnetna polja, ki sestavljajo svetlobo. Na primer, polja v svetlobi s Sonca nihajo v vseh smereh—pravimo, da je svetloba nepolarizirana. V prisotnosti magnetnih polj ali sipanju na delcih, razporejenih v posebno obliko, pa nihanje ni več naključno ampak ima preferenčno smer.
Ekipa je tranzient opazovala z Liverpoolskim teleskopom, ki stoji na otoku La Palma (Kanarski otoki). Izmerili so visoko stopnjo polarizacije, kar nakazuje na nesferično eksplozijo.
Ker so zvezde skoraj sferne oblike, bi naivno pričakovali, da bodo tudi eksplozije zvezd sferične. A zvezde se vrtijo, kolapsirajo in živijo v večzvezdjih. Številni procesi poskrbijo, da eksplozija skoraj nikoli ni povsem sferična. A vendar je visoka polarizacija, izmerjena v tem primeru, znanstvenike presenetila. Eksplozija v primeru AT 2018cow je bila, glede na meritve, izjemno sploščena.
"Nismo mislili, da so eksplozije lahko tako sploščene," je povedal Justyn Maund iz Univerze v Sheffieldu, vodilni avtor študije. "Obstaja nekaj morebitnih pojasnil [za opaženo sploščenost]: zvezda je pred eksplozijo ustvarila disk snovi, ali pa gre za spodletelo supernovo pri kateri zvezda kolapsira v črno luknjo in nevtronsko zvezdo, ki nato poje preostalo zvezdo."
Možno je torej, da bila zvezda med eksplozijo obdana z debelim diskom snovi. Svetloba, ki jo vidimo, je morala najprej pobegniti iz diska, kar bi lahko vplivalo na nenavadne lastnosti tranzienta.
AT 2018cow zaenkrat ostaja neznanka. Znanstveniki si želijo najti več podobnih eksplozij, kar bo pomagalo pri njihovem razumevanju. Pomembno vlogo pri tem bo igral Observatorij Vere Rubin v Čilu, ki bo kmalu zažel skenirati nebo za takšnimi in drugačnimi tranzienti.
In še vzdevek. Verjetno ste opazili, da se v imenu tranzienta skriva beseda “cow”, kar v angleščini pomeni krava. Zaporedje črk v imenu je povsem naključno, a astronomi (in novinarji) so priložnost sprejeli z odprtimi rokami.
Naslovna slika: Skica sploščene eksplozije tranzienta AT 2018cow. Avtor: Philip Drury/University of Sheffield