Astronomi so odkrili galaksijo, ki je skoraj dvakrat večja od naše Galaksije, obenem pa ima precej manjšo maso. Galaksija bi bila lahko pomemben test za razumevanje temne snovi. V kozmoloških simulacijah, kjer narava temne snovi odločilno vpliva na rast galaksij, takšnih galaksij praviloma ne dobimo.
Pred devetimi leti je skupina astronomov odkrila prvo ultradifuzno galaksijo. Gre za tip galaksij, ki jih lahko razločimo—na astronomskih slikah niso zgolj pikice ampak imajo obliko—obenem pa oddajajo zelo malo svetlobe. Takšne galaksije je izjemno težko opaziti in posebnim programom in teleskopom se imamo zahvaliti, da smo jih nekaj našli.
Nastanek ultradifuznih galaksij je zaenkrat še uganka. So nastale v izolaciji ali so bile tekom življenja v bližini druge, masivnejše galaksije, ki je na njeno rast vplivala s svojo gravitacijo? Zdi se, da je vsaka galaksija iz te družine na nek način posebna. Nekatere izgledajo napihnjene, druge raztrgane, spet tretje so falirane galaksije z velikim številom kroglastih kopic.
Na rast galaksij pomembno vpliva temna snov. Po velikem poku bi se navadna snov brez temne snovi težko zgostila v zvezde in galaksije. Temna snov, ki ne interagira s svetlobo, na navadno snov deluje z gravitacijsko silo ter na ta način vpliva na razvoj galaksij. Znanstveniki prek opazovanja dinamike zvezd v galaksiji lahko ocenijo, koliko temne snovi preveva posamezno galaksijo. Med ultradifuznimi galaksijami tako najdemo takšne, kjer naj bi bilo temne snovi ogromno in takšne, kjer temne snovi praktično ni.
Nedavno so znanstveniki našli novo ultradifuzno galaksijo, ki so jo poimenovali Nube (oblak po špansko) Ekipa pod vodstvom Mireie Montes z Inštituta za astrofiziko na Kanarskih otokih je na galaksijo naletela po pomoti. Temen madež na sliki je bil dovolj zanimiv, da so ga opazovali z radijskim teleskopom Green Banks in z 10.4-metrskim Gran Telescopio Canarias v vidni svetlobi.
Sredino slike zavzema galaksija Nube. Barvna slika je kombinacija slik, posnetih v filtrih g, r in i. Ozadje je bilo posneto v filtrih g in r, pri čemer so barve obrnjene, da galaksija pride bolj do izraza. Avtor: Montes et al. 2023
Galaksija, ki je od nas oddaljena približno 350 milijonov svetlobnih let, ima maso okoli 400 milijonov mas Sonca in je stara okoli 10 milijard let. Njena masa je podobna masi Malega Magellanovega oblaka, satelitske galaksije naše Galaksije. Nova galaksija ima torej precej manjšo maso od Galaksije, obenem pa je kar dvakrat večja. Zvezde v njej imajo tako veliko več prostora kot v naši Galaksiji. Po drugi strani pa je ocenjena masa temne snovi v njej ogromna, kar 25 milijard mas Sonca.
Avtorji raziskave so pokazali, da se je galaksija verjetno razvijala v izolaciji. Zanimivo je, da priljubljen model tako imenovane hladne temne snovi (temno snov sestavljajo masivni delci s šibko interakcijo) v simulacijah ne vodi do takšnih galaksij. Po drugi strani pa model puhaste temne snovi (temno snov sestavljajo delci z zelo majhno maso) takšne galaksije dovoljuje.
Za zaključke je še prezgodaj. Kot ponavadi pri takšnih zagonetkah si astronomi želijo več opazovanj in podatkov, s katerimi bodo lahko lažje testirali svoje teorije.