Plovilo Venus Express Evropske vesoljske agencije je visoko v atmosferi Venere odkrilo ozonski plašč. Prek primerjav njegovih lastnosti z lastnostmi ekvivalentnih plasti na Zemlji in Marsu bodo astronomi lahko izpopolnili iskanje življenja na drugih planetih.
Plovilo je plašč odkrilo tako, da je opazovalo zahajanje zvezd skozi atmosfero. S svojo napravo SPICA V je analiziralo svetlobo z zvezd in zaznalo značilne spektralne črte plinov, ki so absorbirali svetlobo pri določenih valovnih dolžinah, pri čemer je ozon absorbiral del ultravijolične svetlobe z zvezd.
Ozon je molekula s tremi kisikovimi atomi. Po računalniških modelih ozon na Veneri ustvarja sončna svetloba, ki razbija molekule ogljikovega dioksida in sprošča kisikove atome. Te atome atmosferski vetrovi nato zanesejo na nočno stran planeta, kjer se spajajo v dvoatomske, včasih pa tudi v triatomske kisikove molekule.
»Ti podatki bistveno pripomorejo k razumevanju kemije Venerine atmosfere,« pravi vodja raziskav Franck Montmessin. Morda lahko služi tudi za primerjavo pri iskanju življenja na drugih svetovih.
Ozon so znanstveniki doslej zaznali v atmosferah Zemlje in Marsa. Na Zemlji je ozon ključnega pomena za življenje, saj posrka velik del škodljivih ultravijoličnih žarkov z Sonca. Velja celo, da ga je ustvarilo življenje samo.
Kopičenje kisika in posledično ozona v Zemljini atmosferi se je začelo pred 2,4 milijarde let. Čeprav natančnih razlogov za njegov nastanek ne razumemo povsem, so pomembno vlogo pri tem verjetno imeli mikrobi, ki kot odpadni plin izločajo kisik. Skupaj z rastlinskim življenjem še danes obnavljajo Zemljin kisik in ozon.
Zaradi tega so nekateri astrobiologi mnenja, da je istočasna prisotnost ogljikovega dioksida, kisika in ozona v atmosferi uporaben kriterij za napovedi, ali je na nekem planetu življenje. Teleskopi bi v prihodnosti lahko na ta način ocenili primernost eksoplanetov za življenje. A kot kažejo novi rezultati, je pri tem ključna količina ozona.
Majhne količine ozona v Marsovi atmosferi ni ustvarilo življenje. Tam je ozonski plašč posledica razbijanja molekul ogljikovega dioksida s strani Sonca. Kaže, da tudi na Veneri skromen ozonski plašč ni nastal po biološki poti. Plašč leži na višini 100 kilometrov, kakih štirikrat višje v atmosferi kot na Zemlji, in je sto do tisočkrat redkejši.
Po teoretičnih astrobioloških študijah mora biti koncentracija ozona na planetu vsaj 20% Zemljine, da bi lahko med vzroke za njegov nastanek šteli tudi življenje.
»Odkritje ozona nam veliko pove o cirkulaciji in kemiji Venerine atmosfere,« pravi Håkan Svedhem, ki sodeluje pri odpravi Venus Express. »Poleg tega je to samo še en dokaz za temeljno podobnost med kamnitimi planeti. Če bomo razumeli Venero, bomo lažje razumeli tudi vse te planete.«
Vir: ESA