Nemški satelit ROSAT, ki je od leta 1990 opazoval rentgensko svetlobo iz vesolja, se je dokončno vrnil na Zemljo. Predvideni prihod, ki je bil najprej napovedan med 21. in 23. oktobrom, se je zgodil v nedeljo zjutraj med 3:45 in 4.15 uro. Kje so deli satelita, ki je bil težak približno toliko kot večji avtomobil, trčili ob tla (ali padli v ocean) še ni znano. Znano pa je, da so opazovanja z ROSAT-om predstavljala mejnik v visokoenergijski rentgenski astronomiji.
Prvi pregled neba v rentgenski svetlobi
ROentgen SATelit je poletel v vesolje 1. junija 1990 z namenom, da bi posnel prvi pregled neba v rentgenski svetlobi. Največji rentgenski teleskop tistih časov naj bi v svoji 18 mesečni misiji poleg atlasa rentgenskih izvorov tudi leto dni potrobneje opazoval izbrane objekte. Misijo so podaljšali in tako je satelit lahko opazoval 80.000 vesoljskih izvorov rentgenskega sevanja in 6.000 izvorov ultravijoličnega sevanja (razpolagal je tudi z detektorjem za fotone v skrajnem UV delu svetlobnega spektra).
V devetih letih, toliko časa je namreč satelit aktivno opazoval vesolje, je na podatkih, ki jih je prispeval, delalo več kot 4000 znanstvenikov iz 24 držav. Februarja leta 1999 pa so ga dokončno upokojili in ugasnili.
ROSAT-ov povratek na Zemljo
Satelit ROSAT, težak približno 1,7 tone, je bil leta 2011 v orbiti okrog Zemlje na višini približno 300 km. Od začetne eliptične orbite na višini okrog 570 km se je začel zaradi atmosferskega upora spuščati. V Zemljino atmosfero naj bi po izračunih nemškega centra DLR vstopil s hitrostjo 28.000 kilometrov na sekundo. Znanstveniki so predvideli, da naj bi se raztreščil na 30 delov, od katerih naj bi bil najtežji kos ROSAT-ovo zrcalo. Trenutno pa raziskovalci še nimajo informacij o delih satelita, ki bi preživeli pot do Zemljinega površja.
Priporočamo v branje
Na spletni strani nemškega vesoljskega centra (DLR) se nahaja še vrsta odgovorov na največkrat zastavljena vprašanja. Če vas zanima še kaj, preberite tule (stran je v angleščini).
Najpogosteje zastavljena vprašanja o satelitu ROSAT
Vir: Nemški vesoljski center DRL
Dunja Fabjan