4. novembra 2011 ob 11:00 po srednje-evropskem času se bo odprla loputa 'vesoljskega plovila' Mars500 in za posadko se bo končalo 520 dni izolacije. V njej so od 3. junija 2010, ko so odpotovali na 17-mesečno simulirano misijo na Mars. O njih smo poročali, ko so imeli pred sabo še dva meseca 'potovanja'.

Posadko sestavlja šest mož, ki so med misijo izvajali številne poskuse. Merili so aktivnost svojih možganov in teles, si jemali raznorazne vzorce in vzdrževali svoje bivalno okolje. Znanstveniki so že sedaj zadovoljni s kvaliteto podatkov, ki so jih pridobili doslej, in nestrpno čakajo na končne podatke in analizo rezultatov. Medtem pa posadka odšteva ure in minute do svobode.

{youtube}OX6Uwqi57iw&feature=player_embedded{/youtube}

Evropska člana posadke Diego Urbina in Romain Charles o 520 dneh v 15 minutah

Mars500 je mednarodna študija medplanetarnih vesoljskih poletov. Izvaja jo ruski Institut za biomedicinske probleme (Institute of Biomedical Problems) v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo ESA. Namen študije je priprava na bodoče polete s človeško posadko na Luno in Mars. Ta poskus je prva simulacija poleta s človeško posadko na Mars v njegovi celotni dolžini trajanja. Najprej so novembra 2007 izvedli 14-dnevno izolacijo. Spomladi 2009 so štirje ruski in dva evropska člana posadke prestali 105-dnevno izolacijo. 3. junija 2010 pa so se trije ruski, italijanski, francoski in kitajski član posadke podali na 520 dni trajajočo 'pot' na Mars. Na njem so 'pristali' 12. februarja 2011, 4. novembra 2011 pa pričakujemo njihovo 'vrtnitev' (časovnica poleta, v angleščini).

V času 'poleta' je bilo šest članov posadke hermetično zaprtih v štirih medsebojno povezanih bivalnih modulih. Poskus ima tudi en zunanji modul, ki predstavlja 'Marsovo površje'. Celotna prostornina bivalnih modulov je 550 m3. Med 'misijo na Mars' se je posadka 250 dni po vzletu začasno razdelila v dve skupini: trije so se preselili v zunanji modul ('s pristajalnim modulom so pristali na Marsovem površju'), trije pa so ostali v 'plovilu v tirnici okoli Marsa'.

Posadka je živela in delala podobno kot astronavti na Mednarodni vesoljski postaji: ukvarjali so se z vzdrževanjem, znanstvenimi poskusi in vsakodnevno telovadbo, spremljali so svoje psihološko in fizično počutje ter imeli omejene zaloge hrane in drugega potrošnega materiala. Komunikacija med posadko in  nadzornim centrom na Zemlji je imela ustrezno zakasnitev (od 8 do 736 sekund), odvisno od oddaljenosti 'plovila'.

Medtem ko bodo ugotovitve poskusa Mars500 pomembne za bodoče polete v vesolje in tudi za medicino na Zemlji, pa je glavni odgovor že tu: "Odgovor je: da," pravi Patrik Sundblad z ESA. "Da, posadka lahko preživi neizogibno izolacijo na poti do Marsa in nazaj. Psihološko je izvedljivo. Seveda so imeli svoje vzpone in padce. Pravzaprav smo pričakovali veliko več težav, a posadka se je presenetljivo dobro držala. Psihično je bila za njih najnižja točka v avgustu: to je bil najbolj monotoni del misije, prijatelji in družine so bili na počitnicah in so pošiljali manj sporočil, pa še hrana je bila več ali manj ista."

Razpoloženje posadke se je spet izboljšalo s približevanjem koncu misije, ko je po počitnicah spet prihajalo več sporočil in zlasti po 15. septembru, ko je bila spet vzpostavljena komunikacija v realnem času, brez umetne zakasnitve.

A pravi popotniki na Mars se bodo soočali še z dodatnimi psihološkimi izzivi. V primeru kakršnekoli nevarnosti ne bodo mogli 'izstopiti' iz plovila. Ko se bodo oddaljevali od Zemlje, bo ta postajala le drobna svetla pikica na nebu, kar bo lahko še dodatno okrepilo občutek osame in izoliranosti ter povečalo čustveni stres posadke.  Tudi breztežnost in sevanje bosta dodatna izziva. Nekatere od teh dejavnikov lahko proučujejo tudi na Zemlji s študijami, v katerih ljudje neprestano ležijo (bed rest studies), ali pa je posadka popolnoma izolirana v času dolge, temne zime na Antarktiki. "Do neke mere pri Mars500 uporabljamo enake psihološke vprašalnike kot v teh študijah,' pravi Patrik Sundblad. "Zelo zanimivo jih je primerjati."

Mars500 pa ni le projekt o šestih možeh v izolaciji. Je tudi o mednarodnem sodelovanju in celotni infrastrukturi okrog misije. "Zelo pomembna lekcija za bodoče misije na Mars je, da ne gre le za plovilo in njegovo posadko, ampak tudi za dobro sodelovanje na Zemlji, med različnimi skupinami in mednarodnimi vesoljskimi agencijami."

Odpiranje lopute lahko spremljate tukaj.

Vir: ESA