Na današnjem srečanju American Astronomical Society sta dr. Catherine Heymans s Škotske in dr. Ludovic Van Waerbeke iz Kanade predstavila karto temne snovi, ki pokriva največje območje doslej. Rezultati kažejo prepredeno kozmično mrežo temne snovi in galaksij, ki se razteza čez več kot milijardo svetlobnih let.
Opazovanja kažejo, da je temna snov v vesolju porazdeljena v mreži velikanskih gostih (belih) in praznih (temnih) območij. Največja bela območja so na nebu velika za nekaj Lun.
Ne moremo je videti, ne moremo je občutiti, ne moremo se niti zaleteti vanjo .... a vendarle je mogoče, da je temna snov ena od glavnih fizikalnih sestavin vesolja. Ogromna količina te snovi – karkoli že je – je tisto, kar astrofiziki sumijo, da daje galaksijam njihovo maso, strukturo in je odgovorno za njihovo gibanje. Poleg tega pa deluje kot "lepilo", ki drži skupaj jate galaksij v razsežnih kozmičnih mrežah. Sedaj so lahko prvič neposredno opazovali tako mrežo temne snovi.
Mednarodna skupina raziskovalcev, ki jo vodita Van Waerbeke in Heymans, je prišla do svojih rezultatov z analizo posnetkov okrog 10 milijonov galaksij na štirih različnih področjih neba. Porazdelitev temne snovi jim je razkrilo ukrivljanje poti svetlobe: svetloba, ki jo oddajajo opazovane galaksije, gre na svoji poti do nas mimo temne snovi, ki ji s svojo maso spremeni smer - in s tem izda svojo prisotnost.
Projekt se imenuje Canada-France-Hawaii Telescope Lensing Survey (CFHTLenS) in uporablja podatke s Kanadsko-francosko-hawajskega teleskopa (CHFT) na Hawajih, točneje slike posnete v obdobju petih let s širokokotno kamero na CFHT. Opazovane galaksije so okrog šest milijard svetlobnih let daleč. Svetloba, ki jo je ujel teleskop na svojih slikah, je torej zapustila te galaksije, ko je bilo vesolje približno na polovici današnje starosti.
Tovrstne rezultate so sicer pričakovali že na podlagi računalniških simulacij, vendar jih je bilo težko opazovalno preveriti zaradi nevidnosti temne snovi. Tako je to prvi opazovalni vpogled v temno snov na tako velikih razsežnostih, ki razkriva kozmično mrežo v različnih smereh. Dr. Ludovic Van Waerbeke pravi: "Poznavanje porazdelitve temne snovi v prostoru je prvi korak do razumevanja njene narave in kako se le ta ujema z našim dosedanjim znanjem fizike."
Skupina načrtuje, da bo v prihodnjih treh letih posnela 10-krat večje področje kot z dosedanjo raziskavo s CFHT. "Upamo, da bomo s kartiranjem večje količine temne snovi prišli korak bližje k razumevanju te skrivnostne snovi in njene povezave z galaksijami," pravi dr. Catherine Heymans.
V najgostejših območjih mreže temne snovi se nahajajo masivne jate galaksij.
Kozmična mreža temne snovi v štirih smereh proučevanih s Kanadsko-francosko-hawajskim teleskopom. Majhna slika v sredini prikazuje prej največjo karto temne snovi COSMOS Dark Matter (Vir: NASA, ESA, P. Simon in T. Schrabback) in polno Luno za prikaz velikosti slike. Vir: Van Waerbeke, Heymans in kolaboracija CFHTLens.
Vir: CHFT , Universe Today