Kometi so ena izmed najbolj znanih podob našega Osončja. Ko v vsakdanjem življenju naletimo na njihovo omembo, se nam v mislih takoj izriše tipična podoba osvetljenega jedra kateremu sledi veličastni rep. Vse lepo in prav. Kako pa naj si razlagamo komete, ki imajo kar dva repa?
Kometi poleg različnih kamnin vsebujejo tudi precej velike količine ledu. Ko so te kepe precej oddaljena od Sonca, pravzaprav niso nič posebnega. Ko pa se komet dovolj približa Soncu, se led segreje in se pretvori v plin - pravimo, da sublimira. Zavedati se moramo, da led ni povsem čist, temveč se med ledenimi kristalčki nahajajo tudi prašni delci različnih kamnin. Plin, obogaten s prahom, se razširi okoli trdnega jedra in ustvari medel oblak, imenovan koma.
Komet Garradd je trenutno 200 milijonov kilometrov oddaljen od nas. Vir
Sedaj se spomnimo, da Sonce ustvarja Sončev veter - tok nabitih subatomskih delcev, ki se z veliko hitrostjo (nekaj sto kilometrov na sekundo) giblje stran od Sonca. Ko veter dohiti komet, delci ionizirajo plin okoli jedra. To pomeni, da atomom odvzamejo enega ali več elektronov. Nastali ioni so veliko bolj dovzetni na Sončevo magnetno polje. Skupaj z vetrom se začnejo gibati v smeri Sončevega vetra. Na ta način dobimo kometov rep, katerega velikost lahko doseže tudi več kot eno astronomsko enoto! Značilna modra barva nastane zaradi prisotnosti ionov ogljikovega monoksida, ki absorbirajo in nato izsevajo modre fotone s Sonca.
Skica kometa z označenim jedrom, komo, prašnim repom ter repom ioniziranih atomov. Vir
Ne pozabimo, da se v komi nahajajo tudi prašni delci. Ti so bolj ali manj odporni na Sončev veter, bodo pa začeli zaostajati za kometom in ustvarili drugi rep. Tokrat rep sledi orbiti kometa. Prašni delci sipljejo svetlobo s Sonca, pri čemer bolj sipljejo modro od rdeče - vidimo rep rdečih odtenkov.
Orbita kometa Garradd z označenima prašnim repom (rdeča barva) ter plinastim repom (modra barva). Kot vidimo na zgornji sliki, z Zemlje repa izgledata kot da bi se širila v nasprotnih smereh. Kot pa je razvidno s te slike, ki prikazuje prava položaja Zemlje in kometa, se repa pravzaprav širita skoraj pod pravim kotom. Vir
Večkrat lahko opazimo tudi več kot zgolj dva repa. V takih primerih najverjetneje s kometa odletijo večji kosi ledu. Nato vsak kos izgublja material in ustvarja svoje repe. Na pojav pravzaprav lahko gledamo tudi z obratne strani: ker obstajajo kometi z repi, mora obstajati nekaj podobnega Sončevem vetru. Na ta način se lahko tako prek opazovanja kometov naučimo tudi nekaj o Sončevem vetru!
Dva repa kometa Hale-Bopp. Vir
Številni repi kometa West. Vir
Vir: BadAstronomy