Po skoraj stoletju ugibanj o prihodnji usodi naše in Andromedine galaksije so Nasini astronomi predstavili bolj jasen potek dogodkov čez nekaj milijard let. Računalniške simulacije, izdelane s pomočjo Hubblovih podatkov, so pokazale, da bo čez 4 milijarde let prišlo do neizogibnega medsebojnega trčenja obeh galaksij. V dveh milijardah let se bosta galaksiji združili in preoblikovali v eliptično, podobno tistim, ki jih lahko že danes opazujemo v vesolju.
Še pred stotimi leti so med astronomi potekale debate o naravi megličastih objektov na nočnem nebu, med njimi tudi o M31. Ko je Edwin Hubble leta 1925 s pomočjo odkrite zvezde kefeide v njem izmeril njeno oddaljenost, je postalo jasno, da gre za objekt, ki ni del naše, pač pa oddaljena samostojna galaksija. Novejše meritve oddaljenosti do pokazale, da je razdalja med M31, znano tudi kot Andromedo, in našo Galaksijo 2,5 milijona svetlobnih let. Z nadaljnim raziskovanjem je Hubble odkril, da se vesolje širi in da se druge galaksije od nas oddaljujejo. Izjema je M31, ki se približuje naši Galaksiji s hitrostjo 112 km/s. Radialno hitrost so izmerili s pomočjo Dopplerjevega premika, pri katerem gre za spremembo frekvence in valovne dolžine svetlobe pri gibajočem se izvoru glede na opazovalca.
Tako kot naša Galaksija je tudi Andromeda spiralnega tipa. Obe imata obliko sploščenega diska, v katerem opazimo spiralne rokave. Čeprav sta masi obeh galaksij podobni, ima M31 več zvezd, ki se nahajajo v dvakrat večjem disku. Sodi med najbolj raziskane spiralne galaksije, ker je nam najbližji tovrstni objekt. Omogoča raziskovanje tistih lastnosti spiralnih galaksij, ki jih zaradi našega položaja v domači Galaksiji in prahu v ravnini diska težje opazimo.
S prvimi meritvami radialne hitrosti Andromede so se ob dejstvu, da se galaksiji medsebojno približujeta, pojavila ugibanja o morebitnem trku v daljni prihodnosti. Zaradi negotovosti pri gibanju Andromede ni bilo jasno, ali bo trčenje čelno, ali se bosta galaksiji le oplazili oziroma ali bo do trka sploh prišlo.
Kljub trudu je astronomom šele sedaj po večletnih meritvah posameznih predelov Andromede uspelo izmeriti vse tri komponente hitrosti. Nasini astronomi so sporočili, da lahko sedaj z večjo natančnostjo napovejo, da bo do trka res prišlo. Dogodek se bo zgodil čez 4 milijarde let. Galaksiji bosta pri tem doživeli popolno preobrazbo in se združili v veliko eliptično galaksijo.
Prvo fazo trka bo zaznamovalo burno rojevanje novih zvezd iz plina, ki ga vsebujeta galaksiji. Čeprav se bosta zaleteli, so zvezde na tako velikih medsebojnih razdaljah, da do njihovih medsebojnih trkov ne bo prišlo, pač pa se bodo močno preoblikovale njihove orbite okoli novega galaktičnega centra, v katerem bosta združeni jedri obeh galaksij. Simulacije kažejo, da bo nova orbita našega Sonca potekala v področju, veliko bolj oddaljenem od galaktičnega centra, kot je danes.
Ilustracija poteka predvidenega trka naše in sosednje Andromedine galaksije. (1) Andromeda je nam najbližja spiralna galaksija in je na temnem nočnem nebu že danes vidna s prostimi očmi. (2) Pogled na Andromedo čez 2 milijardi let, ko postane navidezno večja in (3) čez 3,75 milijard let zapolnjuje vidno polje na nebu. (4) Čez 3,85 milijard let bo nebo žarelo ob rojevanju novih zvezd, ki se bo nadaljevalo 500 milijonov let (5). (6) Čez 4 milijarde let se bo začelo preoblikovanje zaradi plimskih sil. (7) Po 5,1 milijardah bosta jedri obeh galaksij na nebu vidni kot dva zelo svetla objekta. (8) Na koncu se bosta po 7 milijardah let obe galaksiji združili v veliko eliptično galaksijo, njeno svetlo jedro pa bo dominantno na nočnem nebu.
V simulaciji, ki obravnava najhujšo različico scenarija, M31 trešči v Galaksijo čelno, s celotnim diskom naenkrat. Orbite zvezd se pri tem popolnoma preoblikujejo, zvezde obeh galaksij se premešajo. Oblika sploščenega diska se pri tem preoblikuje do nerazpoznavnosti. Jedri se združita, zvezde sledijo naključnih orbitam in oblikujejo galaksijo eliptične oblike.
Scenarij trka med našo in Andromedino galaksijo, ki se približujeta druga drugi zaradi medsebojnega gravitacijskega vpliva. Obstaja verjetnost, da bo v trku sodelovala tudi galaksija Trikotnik (M33).
Situacija pa je bolj zapletena, kot se zdi. V trčenju bo sodelovala še tretja galaksija, Andromedina majhna spremljevalka M33, znana tudi kot galaksija Trikotnik, ki se bo kasneje morda združila s parom Andromeda/Galaksija. Verjetnost, da bi najprej prišlo do trka med M33 in Galaksijo, je majhna.
Številni posnetki Hubblovega vesoljskega teleskopa prikazujejo trke galaksij in razkrivajo, da taki dogodki niso redki.
Hubblova opazovanja in poročilo o posledicah trka bodo objavljeni v treh člankih v prihodnji številki revije Astrophysical Journal.