V torek, 5. junija 2012 ob 22:03 UT se bo začel prehod Venere čez Sončevo ploskev. Končal se bo naslednji dan ob 4:56 UT, to je ob 6:56 po našem poletnem času. Sonce na ta dan v Ljubljani vzide ob 5:12, kar pomeni, da bomo iz Slovenije lahko opazovali zadnji del prehoda. Gre za zelo redek astronomski pojav. Pred osmimi leti, 8. junija 2004 je bil pri nas viden celoten dogodek, naslednjega pa bodo lahko opazovali šele naši zanamci leta 2117.
O prehodu
Iz Zemlje lahko opazujemo prehode dveh planetov Osončja, Merkurja in Venere, ki sta notranja planeta. Do prehoda pride, ko se planet nahaja med Soncem in Zemljo v ravnini ekliptike. Podoben je Sončevemu mrku, le da planet zaradi veliko večje oddaljenosti od Zemlje ne pokrije cele ploskve Sonca, ampak je viden kot majhna potujoča pika.
Venera obkroži Sonce v 225 dneh, njena sinodska perioda pa traja 584 dni. To je čas med dvema zaporednima enakima legama Venere glede na Sonce, na primer čas med dvema zaporednima spodnjima konjunkcijama, ko se Venera nahaja med Zemljo in Soncem. Njena orbita je glede na ekliptiko nagnjena za 3°, zato v večini spodnjih konjunkcij Sončevo ploskev zgreši. Do prehoda pride v primeru, ko se v času spodnje konjunkcije Venera nahaja v ravnini ekliptike. Zaradi strogih pogojev je dogodek zelo redek. Prehodi Venere se vedno dogajajo v parih v razmiku približno 8 let, med katerimi je 121,5 in 105,5 let razmika. Zadnji par prehodov se je zgodil v letih 1874 in 1882, naslednji pa bo šele leta 2117 in 2125.
Posamezen prehod traja od 5 do 8 ur, trajanje pa je odvisno od dolžine poti Venere čez ploskev Sonca.
Zgodovinski pomen opazovanj prehoda
Prehod Venere čez Sončevo ploskev ima velik zgodovinski pomen, saj so z njegovo pomočjo v preteklosti ocenili velikost astronomske enote. V 17. stoletju so po objavi tretjega Keplerjevega zakona iz izmerjenih obhodnih časov planetov izračunali razmerja med velikostmi njihovih orbit oziroma velikih polosi. Manjkala je le še oddaljenost Zemlje od Sonca (ali oddaljenost enega izmed ostalih planetov), da bi izračunali velikosti v Osončju in maso Sonca.
Ena izmed metod, ki se uporablja za računanje razdalj v vesolju, je paralaksa. Opazovalca iz dveh medsebojno oddaljenih krajev na Zemlji bližnjo zvezdo opazita na različnem mestu glede na ostale veliko bolj oddaljene zvezde. Polovični kot med obema legama zvezde imenujemo paralaksa in je odvisen od oddaljenosti zvezde. Neposredno merjenje lege Sonca glede na oddaljene zvezde zaradi njegove svetlosti ni mogoče, kljub temu pa lahko paralakso izmerimo v primeru prehoda Venere.
Izračun oddaljenosti Zemlje od Sonca je mogoč z merjenjem časov stika Venere s Sončevo ploskvijo. Zaradi paralakse dva medsebojno oddaljena opazovalca Venero opazita pod različnim kotom glede na Sonce in izmerita drugačne čase stikov. Vir: Transit of Venus
Merjenje je možno na dva načina, in sicer z merjenjem kota, pod katerim opazimo Venero glede na Sonce iz dveh medsebojno oddaljenih krajev in z merjenjem časov stika Venerine s Sončevo ploskvijo.
Današnja vrednost astronomske enote, izmerjene z modernejšimi metodami, je 149,6 milijonov kilometrov. Nastopa tudi v definiciji parseka, ki se uporablja za merjenje večjih razdalj v vesolju. Parsek je razdalja, na kateri 1 astronomsko enoto opazimo pod kotom 1 ločne sekunde in meri 3,26 svetlobnega leta.
Opazovanje prehoda iz Slovenije
Prehod bo viden iz večine Evrope, vzhodnega dela Afrike, Azije, Severne Amerike in Avstralije. Iz Slovenije bo viden konec prehoda, opazovali bomo lahko tretji in četrti stik. Ker bo takrat Sonce še zelo nizko nad obzorjem, je za opazovanje priporočljiva predhodna izbira primerne lokacije. Prehod lahko opazujemo le s primerno zaščito oči, sicer lahko pride do trajnih poškodb vida! Pri tem uporabljamo enake filtre, kot pri opazovanju Sonca in Sončevega mrka. Najvarnejša metoda je opazovanje s projekcijo na zaslon.
Seznam organiziranih javnih opazovanj prehoda Venere in spletnih prenosov je na voljo na tej povezavi.
Skica letošnjega prehoda Venere preko Sončeve ploskve. Univerzalni časi stikov za geocentričnega opazovalca so I: 22:09:38, II: 22:27:34, III: 04:31:39 in IV: 04:49:35. Sredina prehoda bo ob 01:29:36. Vir: Naše nebo 2012
Odkrivanje drugih osončij
Kljub temu da danes razdalje v Osončju merimo z modernejšimi metodami, na primer z radarji in s pomočjo vesoljskih sond, so prehodi planetov še vedno zelo aktualni. Ko planet pokrije del zvezde, se njen sij navidezno zmanjša. Natančne meritve svetlobnih krivulj zvezd tako uporabljajo za odkrivanje planetov v drugih osončjih. Pogoj pri tem je seveda ustrezna poravnava ravnine osončij glede na Zemljo. S to metodo so s Keplerjevim vesoljskim teleskopom odkrili že več kot 2000 kandidatov za eksoplanete, med drugim tudi osončja z več planeti in celo več sonci.
Z vesoljskim teleskopom Hubble bodo med prehodom Venere opazovali odbito Sončevo svetlobo z Lune. Astronomi si s to metodo obetajo zaznavo spektra Venerine atmosfere, kar bi lahko uporabili tudi za raziskovanje atmosfer eksoplanetov. Vir: Astronomy Now.
Poleg odkrivanja osončij je pri prehodih mogoč tudi študij samih atmosfer planetov. Ko planet prečka zvezdo, del svetlobe posveti tudi skozi njegovo atmosfero, kar se odraža v rahli spremembi opazovanega zvezdinega spektra. Astronomi si obetajo, da bodo na tak način lahko odkrivali prisotnost vode in metana na eksoplanetih. Letos bodo to novo tehniko preizkusili s Hubblovim vesoljskim teleskopom. Ker ni bil zasnovan za opazovanje Sonca, bo namesto Venere opazoval odbito svetlobo z Lune. Primerjava njegovih opazovanj s podatki, pridobljenimi z Zemlje in z meritvami sonde Venus Express, ki se nahaja v orbiti okoli Venere, bo razkrila omejitve pri opazovanju atmosfer Zemlji podobnih planetov.
Vir: Bad Astronomy, ESA, Astronomy Now, Wikipedia