Nasin Nuclear Spectroscopic Telescope Array ali krajše NuSTAR je zajel svoje prve testne slike visoko-energijskega vesolja v rentgenskih žarkih. Observatorij, ki je bil izstreljen 13. junija, je prvi vesoljski teleskop, ki lahko izostri visoko-energijske rentgenske ali X-žarke, ki jih sicer uporabljajo tudi zdravniki in zobozdravniki, v jasne slike. Kmalu bo misija začela raziskovati skrite črne luknje - ostanke zvezdnih eksplozij - in druge objekte ekstremne fizike v našem vesolju.
"Danes smo dobili sploh prve ostre slike vesolja v rentgenskih žarkih," pravi Fiona Harrison, direktorica za raziskave pri misiji na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu v Pasadeni, ki si je pred približno 15 leti prva zamislila NuSTAR. "To je podobno, kot da bi si nadeli očala in videli svet okrog nas prvič zares jasno."
NuSTARjev dolg nosilni drog, ki zagotavlja, da so teleskopova zrcala in detektorji na razdalji, ki omogoča fokusiranje X-žarkov, je bil postavljen 21. junija. Naslednji teden je ekipa NuSTAR-ja porabila za preverjenje sposobnosti usmerjanja in gibanja satelita.
Prva slika iz vesoljskega observatorija prikazuje Laboda X-1, črno luknjo v naši galaksiji, ki požira plin iz spremljevalne zvezde orjakinje. Ta črna luknja je bila izbrana kot prva tarča, ker gre za v rentgenskih žarkih izjemno svetel objekt, kar omogoča NuSTARjevi ekipi, da enostavno vidi, kam na detektorjih padajo fokusirani žarki.
V naslednjih dveh tednih bo ekipa teleskop obrnila proti še dvema drugima kalibracijskima objektoma: G21.5-0.9, ostanku eksplozije supernove, ki se je pred nekaj tisoč leti zgodila v naši galaksiji, in 3C273, aktivni črni luknji ali kvazarju, ki se nahaja dve milijardi svetlobnih let daleč v središču neke druge galaksije. Ti tarči bosta ekipi služili za drobne prilagoditve pri usmerjanju žarkov na optimalno mesto na detektorju in nadaljno kalibracijo in pripravo teleskopa za znastveno delo.
V želji po še natančnejši kalibraciji teleskopa bodo bodo proti objektu 3C273 usmerili tudi druge Nasine teleskope, Swift in Chandro, kot tudi Esinega XMM-Newtona. Pričakujejo, da se bo osrednji opazovalni program misije pričel v roku dveh tednov.
"To je za ekipo res razburljivo," pravi Daniel Stern, znanstvenik v projektu NuSTAR iz Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni. "Že zdaj lahko vidimo moč NuSTARja, da nam odpre pogled na vesolje v rentgenskih žarkih in razkrije skrivnosti, ki jih prej nismo mogli videti."
Skozi celotno 2-letno misijo se bo NuSTAR obračal proti najbolj energetskim objektom v Vesolju in zagotavljal posnetke s 100-krat večjo natančnostjo in 10-kratno resolucijo v primerjavi s svojimi predhodniki, ki so opazovali v primerljivih valovnih dolžinah. Delal bo popis črnih lukenj znotraj in zunaj naše galaksije in iskal odgovore na vprašanja o tem, kako se ta skrivnostna kozmična "vrsta" obnaša in razvija. Ker lahko zaznava visoko-energijske rentgenske žarke, bo NuSTAR opazoval tudi dinamično okolico črnih lukenj, kjer se snov segreje tudi do nekaj sto milijonov stopinj, in meril, kako hitro se črne luknje vrtijo.
Preostale tarče misije bodo tudi izgoreli ostanki mrtve zvezde, kot so tisti, ki eksplodirajo v supernovi, hitri curki snovi, površina našega Sonca in strukture, kjer se podobno kot velika mesta kopičijo galaksije.
Za več informacij obiščite http://www.nasa.gov/nustar ali http://www.nustar.caltech.edu/.
Vir: NASA