Evropska vesoljska agencija (ESA) je v okviru programa Kozmična vizija (Cosmic vision) izbrala štiri predloge za vesoljsko znastveno misijo. V prihodnjih letih bodo izmed štirih predlogov izbrali zgolj en projekt, ki naj bi bil v vesolje izstreljen v obdobju 2020-2022.
Vesoljske misije predstavljajo tehnološko zelo zahtevne projekte, zato morajo biti dobro premišljene. Izstrelitev satelita med drugim predstavlja tudi velik finančni zalogaj. Zaželjeno je torej, da je satelit čimbolj izkoriščen - da z njim pridobimo čimveč znanstveno uporabnih podatkov. Od ideje do pridobitve prvih uporabnih podatkov tako lahko traja tudi več kot 20 let. Za primer vzemimo uspešen pristanek sonde Huygens na Saturnovo luno Titan. Predlog za misijo je bil podan že leta 1982, sprejet je bil leta 1988, sonda je bila izstreljena leta 1997 in končno je leta 2005 uspešno opravila pristanek.Omeniti velja dolgoročne načrte kot sta Horizon 2000 (katerega rezultat sta satelita Planck in Herschel) in Horizon 2000 Plus (vključuje misije Gaia in BepiColombo). Kozmična vizija torej predstavlja logično nadaljevanje predhodno uspešnih načrtovalnih strategij. Gre pravzaprav za tretji izbor v okviru Kozmične vizije oziroma za tretjo misijo. Za prvi dve misiji, ki naj bi bili izstreljeni med leti 2017 in 2018, se trenutno borijo Euclid, PLATO in Solar Orbiter.
Na razpis trejte Kozmične vizije se je prijavilo 47 projektov. Od tega so v ožji izbor izbrali štiri misije:
1. EChO (Exoplanet Characterisation Observatory): misija bi bila prva, ki bi bila namenjena raziskovanju atmosfer eksoplanetov. S tem bi lahko preiskali morebitna za življenje ugodna okolja.
2. LOFT (Large Observatory For X-ray Timing): eksperiment, namenjen opazovanju v rentgenskem delu svetlobnega spektra, bi raziskoval gibanje snovi v neposredni bližini horizonta dogodkov črnih lukenj. Misija bi preučevala tudi spremenljivo gostoto toka in spekter nevtronskih zvezd, kar bi pripomoglo k razumevanja sestave teh objektov.
3. Marco Polo-R: cilj misije je potovanje do asteroida, ki se nahaja blizu Zemlje, pridobiti del materiala asteroida, ter se vrniti na Zemljo. Nato bi material podrobno analizirali v laboratoriju. Rezultati bi pripomogli k razumevanju evolucije skal in posledično planetov.
4. STE-QUEST (Space-Time Explorer and Quantum Equivalence Principle Space Test): eksperiment bi bil namenjen natančnemu merjenju posledic gravitacije na prostor in čas. Glavni cilj bi bil preveriti princip ekvivalence, glavno predpostavko v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti.
Vir: ESA