Velike črne luknje v središčih galaksij so že same po sebi izredno zanimive. Tudi naša galaksija ni izjema. V njenem središču se nahaja črna luknja z maso 4,1 milijona mas Sonca. Kljub tako veliki masi pa črna luknja predstavlja le dobro milijoninko mase celotne galaksije. Takim črnim luknjam rečemo masivne črne luknje. Obstajajo tudi bolj ekstremni primeri, kjer masa črne luknje predstavlja desettisočinko mase celotne galaksije. Takim črnim luknjam rečemo supermasivne.
Danes pa je ekipa raziskovalcev pod vodstvom van den Boscha objavila odkritje daleč najmasivnejše črne luknje. Nahaja se v središču galaksije NGC 1277 in ima maso 17 milijard mase Sonca, kar predstavlja 14 odstodkov mase celotne galaksije. Galaksija NGC 1277 tudi sicer ni tipičen objekt. Spada v skupino lečastih galaksij, rojevanje zvezd v njej se je skoraj končalo pred 8 milijardami let, njena masa in velikost pa sta nekajkrat manjši od mase naše galaksije.
Še najbolj impresivna je primerjava velikosti črnih lukenj. Velikost ponavadi opišemo s Schwarzschildovim radijem. To je oddaljenost od središča črne luknje, kjer ubežna hitrost doseže hitrost svetlobe. Iz območij, ki so bližje od tega radija, zato ne moremo dobiti nobenih informacij. Schwarzschildov radij črne luknje v središču naše galaksije je 0,08 astronomske enote, kar je 17-kratna velikost Sonca. Schwarzschildov radij novoodkrite črne luknje pa je kar 300 astronomskih enot, kar je 11-kratna razdalja Neptuna od Sonca.
Galaksija NGC 1277
Opazovalci so svoje trditve pred objavo večkrat preverili, da ne bi prišlo do napak. Izkazalo se je celo, da črna luknja še vedno raste.
Vse to je velik izziv tistim, ki raziskujejo teoretično plat nastanka galaksij. Potrebnega bo še veliko dela, da bodo razložili, kako takšna črna luknja lahko obstaja, saj ne paše v nobenega od trenutnih modelov evolucije galaksij.
Poljudna novica revije Nature, kjer je odkritje tudi objavljeno, je na: http://www.nature.com/news/small-galaxy-harbours-super-hefty-black-hole-1.11913