Nov infrardeči posnetek s teleskopom VISTA (ESO) izredno podrobno prikazuje globularno kopico 47 Tucanea v ozvezdju Tukana. Ta kopica vsebuje milijone zvezd, in mnoge od teh, ki so skoncentrirane blizu centra kopice so eksotične in prikazujejo nenavadne lastnosti. S študijo objektov znotraj kopic kot je 47 Tuc bomo mogoče razumeli, kako takšne kopice nastanejo in interagirajo.
Prednost te slike je njena ostrost in globina, kar je posledica velikosti, občutljivosti in položaja teleskopa VISTA, ki leži na observatoriju Paranal v Čilu. VISTA je trenutno največji teleskop na svetu, ki je namenjen kartiranju neba. Njegova lega omogoča opazovanje in snemanje v infrardečem delu spektra, njegovo široko zorno polje in zelo občutljivi detektorji pa bodo pripomogli k novem pogledu na južno nebo.
Globularne kopice so ogromni sferni oblaki starih zvezd, ki jih drži skupaj gravitacija. Kopice tipično krožijo okrog jeder galaksij, podobno kot sateliti krožijo okrog Zemlje. Ti skupki zvezd vsebujejo zelo malo prahu in plina - domneva se, da je bilo večino tega odpihnjenega stran z zvezdnimi vetrovi in eksplozijami, ali pa ga je odstranila interakcija z galaktičnim plinom. Ves material, ki je ostal, pa je sodeloval pri tvorbi zvezd več milijard let nazaj.
Takšne globularne kopice so za astronome izredno zanimive - 47 Tuc, ki jo sicer imenujejo tudi NGC 104, je velikanska in stara globularna kopica. Od nas je oddaljena približno 15 000 svetlobnih let in vsebuje veliko bizarnih in zanimivih zvezd in sistemov zvezd. Nahaja se v južnem ozvezdju Tukana in kroži okrog jedra naše Galaksije. Njena dimenzija, ki meri prečno okrog 120 svetlobnih let, kaže na to, da je njena navidezna velikost podobna velikosti polne Lune. Ker vsebuje več milijonov zvezd je ena svetlejših in najbolj masivnih globularnih kopic, ki jih poznamo, in je vidna celo s prostim očesom (v naši galaksiji je okrog 150 globularnih kopic, in 47 Tuc je druga najbolj masivna takoj za Omego Kentavra). V njenem jedru se nahaja mnogo nenavadnih sistemov in objektov, ki vključujejo rentgenske izvore, spremenljive zvezde, "vampirske" zvezde, nenavadno svetle "normalne" zvezde (modre obotavljivke; blue stragglers), in milisekundne pulzarje (majhne umrle zvezde, ki se vrtijo izredno hitro; v 47 Tuc jih je znanih že 23).
Rdeče orjakinje, zvezde, ki so že izčrpale svoje gorivo in se napihnile, so raztrosene po vsej sliki kopice in jih je lahko razločiti, saj sijejo precej bolj oranžno kot ostale zvezde belo-rumene barve. Jedro kopice je gosto posejano z zvezdami, in v ozadju se vidi tudi precej zvezd iz malega Magellanovega oblaka. 47 Tuc leži prav v smeri malega Magellanovega oblaka, vendar precej bližje.
Vir: ESO