Posnetek s Širokokotno kamero (Wide Field Imager) na MPG/ESO 2.2-metrskem teleskopu observatorija La Silla v Čilu, prikazuje svetlo zvezdno kopico NGC 6520 in njenega soseda, nenavadno temen oblak v obliki gekona, imenovan Barnard 86. Ta vesoljski par je postavljen pred milijone sijočih zvezd v najsvetlejšem delu Rimske ceste – območju, ki je tako na gosto zapolnjeno z zvezdami, da na sliki komaj še vidimo kak delček temnega neba.
Ta del ozvezdja Strelec spada med najgostejša zvezdna polja na vsem nebu in se imenuje Veliki zvezdni oblak v Strelcu. Velikansko število zvezd, ki osvetljujejo to območje, dramatično poudarja črnino temnih oblakov, kot je Barnard 86, ki ga vidimo v središču te nove slike, posnete s Širokokotno kamero. Gre za inštrument, ki je nameščen na MPG/ESO 2.2-metrskem teleskopu observatorija La Silla v Čilu.
Ta objekt, majhna izolirana temna meglica je znana kot Bokova kepa [1]. Njen odkritelj Edward Emerson Barnard [2] jo je opisal kot »kapljo črnila na svetlem nebu«. Barnard je bil ameriški astronom, ki je odkril in fotografiral številne komete, temne meglice, eno od Jupitrovih lun in še mnogo drugega. Bil je izjemen vizualni opazovalec in navdušen astrofotograf. Barnard je bil prvi, ki je pri raziskavah temnih meglic uporabil fotografije z dolgimi osvetlitvami.
Skozi majhen teleskop je videti, kot da je v Barnardu 86 primanjkljaj zvezd ali da je okno na del bolj oddaljenega, praznega neba. V resnici pa se ta objekt nahaja pred zvezdnim poljem. Gre za hladen, temen in gost oblak majhnih zrn prahu, ki blokirajo zvezdno svetlobo in naredijo območje neprosojno. Smatrajo, da je nastal iz ostankov molekularnega oblaka, ki se je sesedel in ustvaril bližnjo zvezdno kopico NGC 6520, ki jo na sliki vidimo takoj levo od Barnarda 86.
NGC 6520 je razsuta zvezdna kopica z mnogimi vročimi zvezdami, ki močno svetijo v belo-modri barvi, kar izdaja njihovo mladost. Razsute zvezdne kopice običajno vsebujejo nekaj tisoč zvezd, ki so nastale istočasno in so zato vse enake starosti. Tovrstne kopice imajo primerjalno kratko življenjsko dobo, velikostnega reda nekaj sto milijonov let, preden se zvezde v njih razpršijo.
Neverjetno število zvezd v tem območju neba ovira opazovanja kopice in zato kaj več o njej ne vemo. Menijo, da je starost NGC 6520 okoli 150 milijonov let. Za oba, tako zvezdno kopico in njenega prašnega soseda smatrajo, da se nahajata na razdalji okoli 6000 svetlobnih let od našega Sonca.
Zvezde, ki jih na gornji sliki vidimo v Barnardu 86, so v resnici pred njim. Nahajajo se med nami in temnim oblakom. Čeprav ne vemo zagotovo ali se to dogaja v Barnardu 86, pa za mnoge temne meglice vemo, da v njih nastajajo nove zvezde. To vidimo v znameniti meglici Konjska glava (eso0202), nenavadnem objektu Volk 3 (Lupus 3) (eso1303) in v manjši meri v še enem Barnardovem odkritju, meglici Pipa (eso1233). Vendar pa je svetloba najmlajših zvezd zastrta z okoliškimi prašnimi območji in jo lahko vidimo le v infrardeči ali svetlobi daljših valovnih dolžin.
Opombe:
[1] Bokove kepe je v 1940-tih letih prvič opazoval astronom Bart Bok. So zelo hladni temni oblaki plina in prahu, v katerih pogosto nastajajo nove zvezde. Te kepe so bogate s prahom, ki siplje in absorbira svetlobo iz ozadja in so zato skoraj neprosojne za vidno svetlobo.
[2] Ta citat izvira iz E. E. Barnardovega članka, objavljenega v publikaciji "Dark Regions in the Sky Suggesting an Obscuration of Light, Yerkes Observatory", 15. nov. 1913 (dosegljiv na spletu tukaj).