Novi posnetek NGC 6357 z VISTA teleskopom

Novi posnetek z ESO-vim VISTA teleskopom je ujel nebesno pokrajino sijočih oblakov plina in vlaken prahu, ki obdajajo mlade vroče zvezde.

Ta infrardeči pogled razkriva zvezdno porodnišnico, znano kot NGC 6357, v povsem novi luči. Posnet je bil kot del pregleda neba s teleskopom VISTA , ki trenutno snema Rimsko cesto z namenom kartiranja strukture naše Galaksije in pojasnitve njenega nastanka.

Na razdalji okoli 8000 svetlobnih let od nas v ozvezdju Škorpijon je NGC 6357 (znana tudi kot meglica Jastog [1] zaradi njenega videza na posnetkih v vidni svetlobi) - območje zapolnjeno z obsežnimi oblaki plina in vlakni temnega prahu. V teh oblakih nastajajo zvezde, vključno z masivnimi vročimi zvezdami, ki v vidni svetlobi svetijo v blesteči modro beli barvi. 

Za izdelavo posnetka so uporabili infrardeče podatke iz ESO-vega Vidnega in infrardečega pregledovalnega teleskopa za astronomijo (Visible and Infrared Survey Telescope for Astronomy - VISTA) na observatoriju Paranal v Čilu. Gre le za majhen del velikanskega pregleda, imenovanega VISTA spremenljivke v Rimski cesti (VISTA Variables in the Vía Láctea - VVV), ki snema osrednje dele Galaksije (eso1242). Nova slika predstavlja povsem drugačen pogled od tistega v vidni svetlobi (npr. slika posneta z 1,5-metrskim Danskim teleskopom na observatoriju La Silla), saj lahko infrardeče sevanje prodre skozi večino pokrova prahu, ki zagrinja objekt [2].

Za eno od svetlih mladih zvezd v NGC 6357, znano kot Pismis 24-1, so menili, da je najmasivnejša znana zvezda – dokler niso odkrili, da je v resnici sestavljena iz vsaj treh velikanskih svetlih zvezd, od katerih ima vsaka maso nekaj pod 100-kratno maso našega Sonca. Kljub temu so te zvezde še vedno »težke kategorije« in med najmasivnejšimi v naši Galaksiji. Pismis 24-1 je najsvetlejši objekt v zvezdni kopici Pismis 24, roju zvezd za katere menijo, da so nastale istočasno znotraj NGC 6357.

VISTA je največji in najzmogljivejši teleskop za preglede neba, ki je bil kdajkoli zgrajen. Namenjen je pregledovanju neba v infrardeči svetlobi. Pregled VVV snema osrednjo zgostitev in del ravnine naše Galaksije in bo naredil velikansko podatkovno zbirko, ki bo pomagala astronomom odkriti izvor, zgodnje življenje in strukturo Galaksije.

Deli NGC 6357 so bili opazovani tudi z Nasinim in Esinim vesoljskim teleskopom Hubble (Hubble Space Telescope heic0619a) in ESO-vim Zelo velikim teleskopom (Very Large Telescope eso1226a). Z obema teleskopoma so naredili posnetke različnih delov tega območja v vidni svetlobi. Primerjava teh posnetkov z novim gornjim infrardečim posnetkom kaže nekatere presenetljive razlike. V infrardeči svetlobi so veliki pahljačasti oblaki snovi v rdečih odtenkih precej manjši, bledo vijolična vlakna plina pa se v različnih smereh raztezajo iz meglice.

--------------------------------------------------------

Pojasnila

 [1] Neuradno ime meglica Jastog dajejo včasih tudi spektakularnemu območju nastajanja zvezd Messier 17 (eso0925), čeprav ta objekt pogosteje imenujejo meglica Omega.

[2] Infrardeča opazovanja lahko razkrijejo podrobnosti, ki jih ne moremo videti na slikah v vidni svetlobi. Na primer, ko je nek objekt prehladen, zastrt z debelim slojem prahu ali pa je zaradi velike oddaljenosti njegova svetloba premaknjena proti rdečemu delu spektra zaradi širjenja vesolja.

Več informacij

ESO je osrednja medvladna astronomska organizacija v Evropi in doslej v svetu najbolj produktiven zemeljski astronomski observatorij. Vzdržuje ga 15 držav: Avstrija, Belgija, Brazilija, Češka republika, Danska, Francija, Finska, Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo. ESO izvršuje ambiciozen program, osredotočen na načrtovanje, gradnjo in upravljanje zmogljivih zemeljskih opazovalnih naprav, ki astronomom omogočajo, da pridejo do pomembnih znanstvenih odkritij. ESO igra vodilno vlogo pri promociji in organizaciji sodelovanja pri astronomskih raziskavah. ESO upravlja tri edinstvene opazovalne lokacije svetovnega formata v Čilu: La Silla, Paranal in Chajnantor. V Paranalu upravlja ESO Zelo velik teleskop, na svetu najnaprednejši astronomski observatorij za vidno svetlobo in dva pregledovalna teleskopa. VISTA deluje v infrardeči in je največji pregledovalni teleskop na svetu. Pregledni teleskop VLT je največji teleskop, namenjen izključno pregledovanju neba v vidni svetlobi. ESO je evropski partner revolucionarnega astronomskega teleskopa ALMA, največjega obstoječega astronomskega projekta. ESO trenutno načrtuje 39-metrski Evropski izjemno velik optični in bližnji infrardeči teleskop (European Extremely Large optical/near-infrared Telescope – E-ELT), ki bo postal “največje oko zazrto v nebo na svetu”. 

Otroška verzija novice: Space Scoop

Vir: ESO