Okoli 35 milijonov svetlobnih let od Zemlje se v ozvezdju Eridan (Reka) nahaja spiralna galaksija NGC 1637. Njen miren izgled je leta 1999 prekinila eksplozija zelo svetle supernove.

Ob proučevanju posledic te eksplozije z ESO-vim Zelo velikim teleskopom na observatoriju Paranal v Čilu so nas astronomi oskrbeli z osupljivim pogledom na to razmeroma bližnjo galaksijo.

Supernove spadajo med najbolj silovite dogodke v naravi. Zaznamujejo osupljivo smrt zvezd, pri čemer lahko njihov sij prekosi združeno svetlobo milijard zvezd v njihovih gostujočih galaksijah.

Leta 1999 je Lickov observatorij poročal o odkritju nove supernove v spiralni galaksiji NGC 1637. Opazili so jo s teleskopom, ki je bil posebej izdelan za iskanje teh redkih, vendar pomembnih vesoljskih objektov[1]. Po tem, ko so zaprosili za dodatna opazovanja z namenom potrditve odkritja in nadaljnjega proučevanja, je bila supernova opazovana z mnogih drugih observatorijev in je dobila ime SN 1999em. Po spektakularni eksploziji leta 1999 so znanstveniki pazljivo spremljali  njeno svetlost in odkrili njeno relativno počasno ugašanje skozi leta.

Zvezda, ki je postala SN 1999em, je bila pred smrtjo zelo masivna — imela je več kot osemkratno maso Sonca. Na koncu življenja se je njeno jedro sesedlo, kar je povzročilo katastrofalno eksplozijo[2].

Med izvajanjem dodatnih opazovanj SN 1999em so astronomi z Zelo velikim teleskopom (Very Large Telescope - VLT)  posneli veliko slik tega objekta, ki so jih nato sestavili in nam priskrbeli to zelo jasno sliko njene gostujoče galaksije NGC 1637. Spiralna struktura na tem posnetku prikazuje zelo razločne vzorce modrikastih sledi mladih zvezd, oblakov sijočih plinov in zastirajočih prog prahu.

 

Čeprav je na prvi pogled NGC 1637 videti precej simetričen objekt ima nekatere zanimive posebnosti. Gre za galaksijo, ki jo astronomi klasificirajo kot neuravnoteženo spiralno galaksijo: razmeroma ohlapen spiralni rokav zgoraj levo od jedra se razteza okoli nje mnogo dlje od bolj kompaktnega in krajšega rokava spodaj desno, ki je videti kot odrezan na sredini.

Celoten posnetek je posut z bližjimi zvezdami in bolj oddaljenimi galaksijami, ki se slučajno nahajajo v isti smeri.

 

Opombe

[1] Supernovo je odkril Katzmanov avtomatski teleskop (Katzman Automatic Imaging Telescope) Lickovega observatorija na gori Mount Hamilton v Kaliforniji.

[2] SN 1999em je supernova, ki je nastala ob kolapsu jedra. Bolj natančno je klasificirana kot tip IIp. Črka “p” označuje plato, to pomeni, da supernove tega tipa ostajajo svetle (na platoju) razmeroma dolgo po dosegu največje svetlosti.

Več informacij

ESO je osrednja medvladna astronomska organizacija v Evropi in doslej v svetu najbolj produktiven zemeljski astronomski observatorij. Vzdržuje ga 15 držav: Avstrija, Belgija, Brazilija, Češka republika, Danska, Francija, Finska, Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo. ESO izvršuje ambiciozen program, osredotočen na načrtovanje, gradnjo in upravljanje zmogljivih zemeljskih opazovalnih naprav, ki astronomom omogočajo, da pridejo do pomembnih znanstvenih odkritij. ESO igra vodilno vlogo pri promociji in organizaciji sodelovanja pri astronomskih raziskavah. ESO upravlja tri edinstvene opazovalne lokacije svetovnega formata v Čilu: La Silla, Paranal in Chajnantor. V Paranalu upravlja ESO Zelo velik teleskop, na svetu najnaprednejši astronomski observatorij za vidno svetlobo in dva pregledovalna teleskopa. VISTA deluje v infrardeči svetlobi in je največji pregledovalni teleskop na svetu. Pregledni teleskop VLT je največji teleskop, namenjen izključno pregledovanju neba v vidni svetlobi. ESO je evropski partner revolucionarnega astronomskega teleskopa ALMA, največjega obstoječega astronomskega projekta. ESO trenutno načrtuje 39-metrski Evropski izjemno velik optični in bližnji infrardeči teleskop (European Extremely Large optical/near-infrared Telescope – E-ELT), ki bo postal “največje oko zazrto v nebo na svetu”.

Povezave

Vir: ESO