Ponovni pregled Gliese 667C: Ekipa astronomov je združila nova opazovanja zvezde Gliese 667C z obstoječimi podatki z Zelo natančnega iskalca planetov s pomočjo radialnih hitrosti (High Accuracy Radial velocity Planet Searcher – HARPS) na ESO-vem 3,6-metrskem teleskopu v Čilu in odkrila sistem z vsaj šestimi planeti. Trije od teh rekordnih planetov so super-Zemlje, ki se nahajajo na taki oddaljenosti od zvezde, da lahko na njih obstaja tekoča voda in je tako možno, da na njih obstaja življenje. To je prvi odkriti sistem, ki ima za življenje primerno območje natrpano s planeti.

Gliese 667C je zelo dobro proučena zvezda. Ob komaj tretjini mase Sonca je del trozvezdja, znanega kot Gliese 667 (imenovanega tudi GJ 667), ki leži 22 svetlobnih let daleč v ozvezdju Škorpijon. To je precej blizu nas – takorekoč v Sončevi soseščini – in mnogo bližje od zvezdnih sistemov, ki jih proučujejo teleskopi kot je lovec na planete, vesoljski teleskop Kepler.

Prejšnja proučevanja Gliese 667C so razkrila, da ima zvezda tri planete (eso0939, eso1214), od katerih je eden v pasu primernem za življenje. Zdaj je ekipa astronomov pod vodstvom Guillema Anglada-Escudé z Univerze v Göttingenu v Nemčiji in Mikko Tuomi z Univerze Hertfordshire v Veliki Britaniji ponovno raziskala sistem. K obstoječi sliki so dodali opazovanja z instrumentom HARPS in podatke z ESO-vega Zelo velikega teleskopa, observatorija W. M. Keck in teleskopov Magellan [1] ter našli dokaze za obstoj največ sedmih planetov okoli te zvezde [2]. 

Planeti krožijo okoli najtemnejše zvezde v trozvezdju. Gledano z enega od teh na novo odkritih planetov bi drugi dve sonci izgledali kot par zelo svetlih zvezd, vidnih tudi podnevi, ponoči pa bi svetili tako močno kot polna Luna. Novo odkriti planeti povsem zapolnjujejo za življenje primerno območje okoli Gliese 667C, saj znotraj njega ni več stabilnih orbit, na katerih bi lahko obstajali planeti.

“Iz prejšnjih raziskav smo vedeli, da ima zvezda tri planete. Zato smo hoteli ugotoviti, ali jih je morda še več,” je rekel Tuomi. “Z novimi opazovanji in ponovnim pregledom obstoječih podatkov smo lahko potrdili te tri in našli  še nekaj novih. Najdba treh planetov z majhno maso v pasu primernem za življenje je zelo zanimiva!”

Trije od teh planetov so potrjene super-Zemlje – planeti masivnejši od Zemlje, vendar manj masivni od planetov, kot sta Uran in Neptun – ležijo znotraj območja primernega za življenje. To območje ima obliko tanke lupine okoli zvezde in v njem je lahko ob pravih pogojih prisotna voda v tekočem stanju. Tokrat se je prvič zgodilo, da so v tem območju v istem planetarnem sistemu našli tri take planete [3].

»Število potencialno za življenje primernih planetov v naši Galaksiji je mnogo večje, če lahko pričakujemo, da jih lahko najdemo kar nekaj okoli vsake zvezde z majhno maso. Namesto da pogledamo deset zvezd, da bi našli en sam tak planet, zdaj vemo, da lahko pogledamo eno samo zvezdo in jih najdemo kar nekaj«, je dodal soavtor Rory Barnes (Univerza Washington, ZDA).

Za kompaktne sisteme okoli Soncu podobnih zvezd so ugotovili, da so v naši Galaksiji pogosti. Okoli takih zvezd so planeti, ki se gibljejo blizu svoje starševske zvezde, so zelo vroči in verjetno življenju neprijazni. Vendar pa to ne drži za hladnejše in temnejše zvezde, kot je Gliese 667C. V tem primeru leži za življenje primeren pas povsem znotraj orbite  velikosti Merkurjeve, torej precej bližje zvezdi kot pri našem Soncu. Sistem Gliese 667C je prvi primer sistema, kjer ima zvezda z majhno maso več potencialno kamnitih planetov v pasu primernem za življenje.

Nebo okoli zvezde Gliese 667C

ESO-v znanstvenik, odgovoren za HARPS, Gaspare Lo Curto je pripomnil: “Ta zanimivi rezultat je bil v veliki meri možen zaradi zmogljivosti inštrumenta HARPS in z njim povezane programske opreme. Obenem kaže na pomen ESO-vega arhiva. Zelo dobro je tudi videti več neodvisnih raziskovalnih skupin, ki uporabljajo ta izjemni inštrument in dosegajo izjemne natančnosti.”

Anglada-Escudé zaključuje: »Novi rezultati poudarjajo, kako pomembna je lahko ponovna analiza podatkov na ta način in združevanje rezultatov različnih skupin z različnih teleskopov.«

 

Opombe

[1] Skupina je uporabila podatke spektrografa UVES na ESO-vem Zelo velikem teleskopu v Čilu (za natančno določitev lastnosti zvezd), Carnegie Planet Finder Spectrograph (PFS) na 6,5-metrskem teleskopu Magellan II na observatoriju Las Campanas v Čilu, spektrograf HIRES na Keck-ovem 10-metrskem teleskopu na Mauna Kei na Havajih, kot tudi mnogo prejšnjih podatkov z Zelo natančnega iskalca planetov s pomočjo radialnih hitrosti (High Accuracy Radial velocity Planet Searcher – HARPS) na ESO-vem 3.6-metrskem teleskopu v Čilu (zbranih v okviru programa »M dwarf«, pod vodstvom X. Bonfils in M. Mayor 2003–2010, ki je opisan tukaj).  

[2] Skupina je proučevala podatke o radialnih hitrostih Gliese 667C, kar je metoda, ki jo pogosto uporabljajo za lov na eksoplanete. Da bi prepoznali signal planetov so naredili robustno Bayesovo statistično analizo. Prvih pet signalov je zelo zanesljivih, šesti je manj trden in sedmi še manj. Ta sistem sestavljajo tri super-Zemlje v pasu primernem za življenje, še dva vroča planeta bližje in dva še bolj oddaljena, hladnejša planeta. Pričakujejo, da imajo planeti v za življenje primernem pasu in tisti bližje zvezdi vedno isto stran obrnjeno proti zvezdi. Zato naj bi imela njihov dan in leto enako dolžino in naj bi imela ena stran planetov ves čas dan, druga pa noč.

[3] V Osončju se giblje Venera blizu notranjega roba pasu primernega za življenje, Mars pa blizu zunanjega roba. Natančne razsežnosti za življenje primernega pasu so odvisne od mnogih faktorjev.

 

Več informacij

Ta raziskava je bila predstavljena v članku z naslovom “A dynamically-packed planetary system around GJ 667C with three super-Earths in its habitable zone”, ki bo objavljen v reviji Astronomy & Astrophysics.

Skupino sestavljajo G. Anglada-Escudé (University Göttingen, Nemčija), M. Tuomi (University of Hertfordshire, Velika Britanija), E. Gerlach (Technical University Dresden, Nemčija), R. Barnes (University of Washington, ZDA), R. Heller (Leibniz Institute for Astrophysics, Potsdam, Nemčija), J. S. Jenkins (Universidad de Chile, Čile), S. Wende (University of Göttingen, Nemčija), S. S. Vogt (University of California, Santa Cruz, ZDA), R. P. Butler (Carnegie Institution of Washington, ZDA), A. Reiners (University of Göttingen, Nemčija) in H. R. A. Jones (University of Hertfordshire, Velika Britanija).

ESO je osrednja medvladna astronomska organizacija v Evropi in doslej v svetu najbolj produktiven zemeljski astronomski observatorij. Vzdržuje ga 15 držav: Avstrija, Belgija, Brazilija, Češka republika, Danska, Francija, Finska, Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo. ESO izvršuje ambiciozen program, osredotočen na načrtovanje, gradnjo in upravljanje zmogljivih zemeljskih opazovalnih naprav, ki astronomom omogočajo, da pridejo do pomembnih znanstvenih odkritij. ESO igra vodilno vlogo pri promociji in organizaciji sodelovanja pri astronomskih raziskavah. ESO upravlja tri edinstvene opazovalne lokacije svetovnega formata v Čilu: La Silla, Paranal in Chajnantor. V Paranalu upravlja ESO Zelo velik teleskop, na svetu najnaprednejši astronomski observatorij za vidno svetlobo in dva pregledovalna teleskopa. VISTA deluje v infrardeči svetlobi in je največji pregledovalni teleskop na svetu. Pregledni teleskop VLT je največji teleskop, namenjen izključno pregledovanju neba v vidni svetlobi. ESO je evropski partner revolucionarnega astronomskega teleskopa ALMA, največjega obstoječega astronomskega projekta. ESO trenutno načrtuje 39-metrski Evropski izjemno velik optični in bližnji infrardeči teleskop (European Extremely Large optical/near-infrared Telescope – E-ELT), ki bo postal “največje oko zazrto v nebo na svetu”.

 

Povezave

Otroška verzija novice

Vir: ESO