Mednarodna ekipa pod vodstvom Brazilskih astronomov je s pomočjo Zelo Velikega Teleskopa (VLT) identificirala in opazovala najstarejšo do danes znano sestrsko zvezdo našega Sonca. Zvezda HIP 102152, od nas oddaljena 250 svetlobnih let, je bolj podobna Soncu kot katerakoli doslej opazovana zvezda, le da je 4 milijarde let starejša. Tako nam ta starejša, vendar skoraj identična zvezda, pomaga razumeti kako bo Sonce izgledalo v prihodnosti. Nova opazovanja prav tako podajajo prvo jasno povezavo med starostjo zvezde in vsebnostjo litija v njej, kot tudi kažejo na to, da zvezda HIP 102152 mogoče gosti planete podobne Zemlji.
Čeprav astronomi opazujejo Sonce s teleskopi že 400 let, to predstavlja le majhen delček v 4.6 milijard let starem Sončevem življenju. Raziskovanje zgodovine in prihodnosti razvoja naše zvezde ni trivialno, vendar si lahko pomagamo s tem, da iščemo redke zvezde, ki so povsem podobne našemu Soncu vendar se nahajajo v različnih obdobjih svojega življenja. Sedaj so astronomi našli zvezdo, ki je identična Soncu, vendar 4 milijarde let starejša.
Jorge Melendez (Universidade de São Paulo, Brazilija), vodja skupine in so-avtor novega članka, razlaga: "Že desetletja astronomi iščejo dvojčico Sonca, da bi razumeli naše Sonce bolje. Vendar je bilo od leta 1997, ko so odkrili prvo podobno zvezdo našemu Soncu, le teh odkritih precej malo. Sedaj smo s pomočjo VLT-ja dobili izjemno kvalitetne spektre, s čimer lahko natančno raziskujemo Soncu podobne zvezde, da bi odgovorili na vprašanje če je Sonce res v čem posebno."
Ekipa je raziskovala dve zvezdi, podobni Soncu: ena naj bi bila mlajša od Sonca (18 Scorpii), druga pa starejša (HIP 102152). Uporabili so spektrograf UVES na VLT-ju, ki je del observatorija Paranal, da so razklopili svetlobo iz zvezd v mnoge barvne komponente, s čimer določajo kemično sestavo in druge lastnosti zvezde z zelo veliko natančnostjo. Ugotovili so, da je zvezda HIP 102152 v ozvezdju kozoroga (Capricornus) najstarejša Soncu podobna zvezda znana do danes. Ocenjujejo, da je stara okrog 8.2 milijard let, medtem ko je ocena za Sončevo dvojčico 18 Scorpii okrog 2.9 milijard let.
S študijem stare Sončeve dvojčice HIP 102152 lahko znanstveniki predvidevajo, kaj se zna zgoditi z našim Soncem. Do sedaj so odkrili že precej pomembnih stvari. "Eno vprašanje, ki smo si ga zastavili, je bilo, če ima Sonce tipično sestavo za zvezde tega tipa," je povedal Melendez. "Bolj specifično, zakaj ima Sonce tako nenavadno majhno vsebnost litija?"
Litij, tretji element v periodnem sistemu elementov, je bil ustvarjen pri Velikem poku, skupaj z vodikom in helijem. Astronomi se že dlje časa sprašujejo, zakaj imajo nekatere zvezde manj litija kot druge istega tipa. Z novimi opazovanji zvezde HIP 102152 so astronomi naredili velik korak naprej k reševanju te uganke, saj so odkrili močno korelacijo med starostjo zvezde, podobne Soncu, in njeno vsebnostjo litija. Naše Sonce danes vsebuje le še 1% od celotnega litija, ki je bil prisoten v materialu, iz katerega je Sonce nastalo. Raziskovanje mlajših zvezd, podobnih Soncu, je kazalo na to, da imajo le te precej večje vsebnosti litija, vendar do pred kratkim znanstveniki niso imelo dovolj podatkov, da bi lahko našli povezavo med vsebnostjo litija in starostjo.
TalaWanda Monroe (Universidade de São Paulo), glavni avtor članka, povzema: "Odkrili smo, da ima zvezda HIP 102152 zelo majhno vsebnost litija. To kaže, da imajo lahko starejše zvezde, podobne Soncu, resnično manj litija kot naše Sonce in še manj kot nekatere zelo mlade Soncu podobne zvezde. Trdimo lahko, da zvezde nekako uničijo litij v procesu staranja, in da je vsebnost litija v Soncu dokaj normalna za njegovo starost."
Kot epilog zgodbe pa velja omeniti, da ima zvezda HIP 102152 kemično sestavo, ki je malenkost različna od ostalih Soncu podobnih zvezd, vendar izredno podobna sestavi Sonca. Obe zvezdi namreč kažeta pomanjkanje elementov, ki so prisotni v meteoritih in na Zemlji. To je močan indic, da zvezda HIP 102152 morda gosti Zemlji podobne planete.
Vir: ESO